Potrpežljivost je lepa čednost. Pustimo trenutne družbeno-politične razmere, tam bi potrpežljivost morala biti na minimumu, ampak o tem kdaj drugič. Ljudje postajamo vedno manj potrpežljivi, to je dejstvo, to se opazi. Vedno težje nas je zadovoljiti. To pa zato, ker smo navajeni, da se nam se vse prinese k riti in da se nam konstantno bliska pred očmi. Zato se gradi na vedno bolj absurdni mainstream kulturi, ki po moje več ne ve od kje naj jemlje svoje oderuške ideje. Na trdih temeljih se gradi še bolj kontroverzen, še bolj dušo parajoč svet, ki kar čaka da se se vcepi v naš um. Težko je je ugotoviti kje je meja, mogoče je sploh ni, lahko da se motim, ne vem. Kaj je laž in kaj je renica? Kaj je površinsko in kaj sofisticirano? Kaj je odraslo in kaj zgleda kot odraslo? Kaj je hipster in kaj je mainstream? Meje se brišejo. Zato smo priča raznim združitvam glasbenih zvrsti zaradi katerih nam krvavijo ušesa. Ja, nastane en dober komad na 50 gnilih. Vse postaja bolj agresivno, bolj bleščeče, bolj spolirano. Bog ne daj da bi se slišal surov zvok inštrumentov, ki so ustvarili to čudovito kraljevstvo glasbe, ki vlada človeškemu umu. Ampak kot v družbi smo tudi v glasbi priča trku generacij. Zgodnejše zvrsti so babice in dedki, novo popish sranje pa so vnuki. Ampak tudi v novi generaciji obstaja par mladeničev ki so zvesti nauku svojih predhodnikov.

Ker nas kultura v kateri živimo dela nesigurne vase in svoj prav moramo brati absurdne revije, ki ustvarjajo probleme ki  ne obstajajo in za rešitev le teh zahtevajo denar. Prebrisano, mar ne? Ker smo navajeni, da se nam vedno bliska pred očmi postaja filmska in tv industrija vedno bolj agresivna. Nasilje, kri, znoj, izpušni hlapi, hitrost, golota, seks, propaganda, subtilno oglaševanje. Milijarde se obračajo da se nas oskruni dostojantsva in se nas pretvori v brečutne, hitro vpogljive, medle in površinske robote. Plan je genialen, prav tako jim dobro uspeva. Vsaka čast. Tako se bojijo da bomo prestavili na drug kanal, da dnevnik bere 10 različnih voditeljev, vremenarke pa imajo vedno manj oblačil. Nepomembne novice, ki ne zanimajo nikogar. Kaj je to? Preposto, sranje. Ljudje pa so prikovani na fotelje. Reality showi. Zakaj se gleda to? Preposto. Da se počutimo bolje. Nekomu gre slabše od nas in to NA TELEVIZIJI. Vau, potemtakem sem jaz moralni čustun. Bravo, še ena padla duša. Serije, ki neokusno skušajo priliti ogenj gorečih stereotipov. Vse da se ljudi drži na distanci in da se lahko v miru hodi na banko.

Bojimo se biti sami. Doma, v službi, na faksu, v mestu. Ker bi takrat lahko naredili kaj absurdnega kot je ne vem, razmišljali. Pozimi pizdimo nad zimskimi službami, češ, zakaj niso ceste bleščeče čiste da se lahko rešim svojega smrkavca in grem v svojo velepomembno službo. Dajte no. Malo potrpljenja prosim. In mimogrede, če bi občine dejansko plačevale odgovornim za te zadeve bi bile ceste urejene. In ja. Čisto vsakič nas prenesti sneg, vse, cestarje in nas, navadne ljudi. Ker nihče ne spremlja  vremena. Tiste joške na dveh nogah težko spregledaš. In kako glup moraš bit da zmečeš sneg na sred ceste? Ja sej, bo že splužil. Ja, še prej pa si kdo odnesel pol plastike na svojem fancy šmency avtu. Mislim, mestjanarji. Poleti pa pizdimo  nad vročino in zakaj ni vseposod kilme. Itak, če si tak pameten pa namontiraj eno na sonce. Vedno pa pizdimo nad gnečo. Nimamo časa čakati v vrsti medtem ko en kreten s kratico plačuje za čigumi, ker so nam odmor za malico skrajšali iz ene na pol ure. Saj imate vaše megalomanske telefone, ki so na meji da postanejo vaši življenski partnerji. Ne vem kaj se bunite.

Stopite korak nazaj, globoko vdihnite. Začutite glasbo, začutite življenje. Ne boste umrli če boste sami, ne boste izobčeni če boste razmišljali po svoje. Nič ni narobe s tem če gledate filme ali serije za katere nihče ni slišal. Naj mislijo da je Dexter risanka in da je Fight Club borilna veščina. Naj živijo po svoje, pa četudi slepo, naj se majo fajn.  Vem, včasih boli. Boli od neumnosti, boli od nepravičnosti in nerazumnosti ampak kot sem rekel, stopite korak nazaj in vdihnite. Ampak ne bodite arogantni, ker to pač ni lepa čednost, potrpežljivost je tisto pravo, razen če nekdo vozi 40 tam kjer je omejitev 70. Potem vam je oproščeno.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark


6 odgovorov v “Absurdno!”

  1.   NuckinFuts pravi:

    Preach it boy! :mrgreen:

  2.   pametnarit pravi:

    Sem se razpizdu! :mrgreen:

  3.   Samo Brodnik pravi:

    in potem se vsi čudimo kako se življenje hitro obrača. če bi se nam dalo malo počakat, bi bilo vse bolj umirjeno, bolj sproščeno in prijetnejše. je pa prav, da se da stvari, ki te razjezijo, iz sebe. potem se prec boljš počutiš. vidim, da nisem edini, ki se pizdi nad istimi stvarmi. sej sneg bo skopnel, samo idioti na cesti bodo ostali. nad njimi sem čedalje bolj presenečen in po novem snemam promet. torej pazite se me, da ne končate na youtubu :)

  4.   Medea pravi:

    Sama globina te je zadnje čase. :)

  5.   pametnarit pravi:

    @Samo, bom od danes dalje bolj pozorno gledal v vzvratno ogledalo. :D

    @medeja, to je to, ko maš preveč časa. :)

  6.   barbara pravi:

    Hahahahahahahahahaha!!! Kako je nekomu prekipelo :mrgreen:

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !