No, ker me je kolega Kracalnik prehitel pri nalogi, ki nama jo je podal očitno zdolgočaseni NuckinFuts, je skrajni čas, da zastavljeno nalogo opravim še jaz. Ker če ne, sej veste kako gredo verižne zadeve. :mrgreen:

1. V osmem razredu osnovne šole sem se skoraj zadavil oziroma obesil na odbojkarski mreži. Nenamerno seveda. Naj omenim, da sem bil nekje do sedmega razreda odličen fuzbaler, zvezda ekipe, nato pa je kariera strmo padla in dvoranske copate sem bil primoran obesiti na klin. Dokaz o odlični športni karieri je zlata medalja v skoku v daljino. V tretjem razredu skočiti 3,45m in postati medobčinski prvak ni kar tako. No, zgodba je taka. Bilil smo v šoli v naravi v prekrasnih bugalovih na primorskem, tam nekje blizu solin. Zraven je bilo asfaltno igrišče. Fantje smo na eni polovici igrali fuzbal, punce pa so…ne vem…kaj so pač takratne osmo in devetošolke počele. Na sredini igrišča je bila postavljena odbojkarska mreža, ki pa pa je bila rahlo deformirana. Namreč, iz spodnjega roba je štrlela debelejša vrv v obliki kabla visečega mostu. Take zadeve sem privlačil kot magnet. Če sem padel na ravnem, zakaj se še ne bi zapletel v mrežo? No, torej. Skozi nasprotnikovo prvo linijo sem s težavo uspel priti, nato me je čakala obramba, kjer pa sem s svojim preigravanjem šel predaleč v levo in naenkrat me je zabilo v tla kjer me je pričakala močna pekoča bolečina v predelu vratu. Ožganina, kot da bi se s kolenom podrsal po parketu telovadnice. Seveda je takoj nastala panika. Ekspresno so me odpeljali na bližnjo kliniko, kjer je zdravnica zaradi mesta rane rahlo podvomila v moje psihično stanje, ampak razredničarka jo je pomirila. Ker je izgledalo ravno tako, kot da je tja prišla ženska z razbitim obrazom in je rekla da je »padla po stopnicah«. No, če ne druga sem doživel svojih 5 min slave. Celjenje rane ni bilo ravno prijetno, še posebej pregledi pri zdravniku, ker je bila krasta lepo vidna. Ljudje so strmeli v mene in verjetno predvidevali da sem se skušal linčat. Aja, na tej ekskurziji sva se s sošolcem razjokala pred svojima simpatijama, istočasno, v isti sobi. Ko sta naju obe zavrnili sva šla solze točit dalje. Škoda da nismo imeli alkohola. Aja, pa če se zavzameš je brazgotina lepo vidna.

2. Bilo mi je verjetno nekje 7, morda 8 let ko sem doživel svojo prvo prometno nesrečo. Imel sem soseda, ki nikoli ni pogledal levo in desno ko je s kolesom iz stranske ceste zavil na glavno. Bil je moj idol, badass. Rekel sem si, zakaj še jaz ne bi probal tega? In bum, v prvem poiskusu sem pristal na havbi »jugeca«. Imel sem tudi to srečo, da sta avto vozila županova hčerka (ki ni Micka) in sin. Odnesel sem jo s parimi odrgninami in modricami. Mi pa je uspelo to, da je z avta padla tablica. To mora šteti nekaj točk, mar ne?

3. Ne vem koliko je Homo Sapiens v sorodu s plazilci oziroma natančneje s kačami, ampak glede na odzive ljudi kateri so videli to mojo izjemno sposobnost, bi rekel da imam poseben dar. Pod jezikom imamo ljudje dve žlezi, ki izločata slino. Vsaj mislim tako, možnost je tudi, da se tega posložujem samo jaz, mutant. Svojo supermoč sem odkril nekje v najstniških letih in sicer ko sta se mi med zehanjem iz ust kot kobri izstrelila dva curka sline. Te supermoči sem se na začetku ustaršil. Dajale so me večkratne krize indetitete in akne, zdaj pa še to. Kako naprej? Spomnil sem se na Spidermana, ki se je svoje, na novo pridobljene moči naučil obvladai in jih uporabljati za boj proti zločinom. Ampak pri mojem talentu to žal ni bilo mogoče. Sicer sem se stvar naučil obvladati. Ciljal sem tarče, meril dolžino curka. Dolgo sem ga skrival in naposled sem se razrkril svetu. Ljudje so bili navdušeni, česa takega že niso videli. V srednji šoli smo celo merili kako daleč je neslo curek. Mislim da je bil rekord okoli dva metra, mogoče malo več. Ampak navdušenost je bila kratkotrajna in kmalu sem se vrnil med normalne ljudi. Svoj talent še tu pa tam pokažem naključnim dušam ki mi prekrižajo pot. In ja, še vedno so navdušeni. Zadnje čase razmišljam da bi poklical Guinnessovo knjigo rekordov.

4. Kot vemo, se zaradi preveč popite »vode« rado kliče življenjskega partnerja košute, ampak ne preko mobitela, čeprav so klici še kako verbalni. Ampak redkokdaj v mojem primeru. Namreč, imam ta dar, da ko sem pijan, nikoli neprostovljno izločam vsebine svojega želodca. RAZEN, pazi to. Če prej jem ribe. Do zdaj se mi je to zgodilo 3 krat, in da, vedno sem prej jedel te okusne živalce. Poleg tega imam na desni dlani trajni spomnim na eno dekle s Primorske, ki se je začasno oglasillo v naših krajih. Primorci in Štajerci imamo seveda veliko skupnega, še posebej če je vključena žlahtna kapljica. Škoda da nas loči toliko kilometrov. Primorke so žleht. :mrgreen: No, ena stvar je vodila do druge in pristala sva za lokalnim gasilskim domom ampak premagala naju je gravitacija. Ob padcu se mi je v dlan zaril majhen kamenček in ostala mi je približno 2cm dolga brazgotinica.

5. Pred parimi leti sem fasal alergijo na mraz. Vsaj tako sem jo jaz imenoval. Kako to zgleda? Ko sem prišel na hlad so me vsi deli kože ki so bili odkriti začeli srbeti, pojavile so se rdeče lise, obraz pa mi je rahlo zatekel. Ko sem prišel na toplo je bilo za par minut srbenje še hujše, nato pa se je stvar umirila. Zato verjetno razumete zakaj si v tistem obdobju nisem upal barvati snega…čeprav… :mrgreen: Zadeva je trajala kakšen mesec nato pa je izginila v neznano.

6. Kot zagrizen tekač vedno preizkušam meje svojega telesa. Kaj lahko zmorem. Do kod lahko grem preden odpove glava ali pa telo. Predlansko poletje sem se odpravil na prijeten tek, ki pa sem ga začnil s dvema kapuslama posebnega zvarka zaradi katerega sem bil po sedmih kilometrih še vedno poln energije. Za razliko od maratona kjer tekače čaka ciljna ravnina, mene čaka ciljni hrib. Zaradi presežka energije sem ga prešprintal 11 krat. Dolžina hriba je nekje 70-80m, naklon pa tud ni ravno majhen. Verjetno ne rabim razlagati da mi je bilo drugo jutro zelo žal, ampak je bilo vredno. Zraven pa velikokrat vzamem svojo zverino, ki pa je ob mojem početju samo strmel z vrha hriba in se čudil svojemu kompanjonu, ter koval načrt kako se mi spet zaplesti v noge. Ker to da me skoraj ustreli lovec in raztgra pes očitno ni dovolj.

Tako, misija opravljena. Naslednji žrtvi sta Chemfusion in Svoboda, preden nam pobegne.

  • Share/Bookmark


19 odgovorov v “Malo več kot 6 popolnoma resničnih dejstev o meni”

  1.   NuckinFuts pravi:

    Not sure if serious… :mrgreen:

  2.   pametnarit pravi:

    Glede česa? :mrgreen:

  3.   Mavrični škrat pravi:

    Zanimivo spisano. Čisto po tvoje!

  4.   Svoboda pravi:

    Hvala za nalogo. Res komaj čakam to :P

  5.   pametnarit pravi:

    @MavričniŠkrat, well thank you. :D

    @Svoboda, me veseli. :P

  6.   6 resnično resničnih dejstev o meni. » Chemfusion pravi:

    [...] Pametna rit me je prav nespodobno vključil v to verižno prisilno pisanje. Sram ga bodi. NuckinFutsa pa tudi, ker si je izmislil hudiča. [...]

  7.   Medea pravi:

    Your running sounds fun! :)

  8.   Peter Filec pravi:

    Izredno bom zadovoljen in na vse pretege se bom upiral, če bo kdo mene napisal, da sem naslednji na vrsti :)

  9.   barbara pravi:

    Nč se sekirat, sčasoma bo iz tiste brazgotine na vratu gubica ratala. Potem pa guba…
    And 10 points for your superpowers. Are you poisonous? :mrgreen:

  10.   pametnarit pravi:

    @Medea, wanna join? :P

    @Filec, kakor želiš. :)

    @barbara, ah, kje je še to. Only if you want me to be. :mrgreen:

  11.   barbara pravi:

    Si, mičkn si strupen…lih prou :)

  12.   barbara pravi:

    Aja, pa glede na to, kok se včasih sekiraš, dragi moj, gubice se bližajo. Evo, zdaj ti lahko vsakič k boš imel enega svojih izpadov kok je vse grozno rečem: “Nehaj, ker boš pr 30-ih zguban!” :mrgreen:

  13.   pametnarit pravi:

    Kakšnih izpadov? Jaz nimam izpadov. :mrgreen:

  14.   barbara pravi:

    No, khm,….mislim…..am…..am…..I’m out :mrgreen:

  15.   pametnarit pravi:

    Yes! I win. :mrgreen:

  16.   barbara pravi:

    :mrgreen:

  17.   Medea pravi:

    It would be fun, huh? :D

  18.   pametnarit pravi:

    Oh you have no idea. :D

  19.   Ketna — NuckinFuts pravi:

    [...] Pametnarit (Malo več kot 6 popolnoma resničnih dejstev o meni) [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !