Nogomet. Šport oboževan po vsej zemeljski obli. Vsesplošno priljubljena igra z žogo se je kot najbolj agresiven virus razširila po vseh celinah. Za žogo se po blatu podijo mali Afričani ki so tik pred zrelimi leti za vojaški rok, za njo se po postgladiatorskem štadionu podijo profesionalne lutke ustvarjene za dobiček kapitalistov in z njo se na igrišču in kjerkoli drugje ljubijo prebivalci južnoameriške celine. Brez dvoma je nogomet najbolj plemenit, opevan, priljubljen, izpostavljen in nadležno-dolgočasen šport. Vseposod ga je veliko, vseposod ga je preveč. O njem se govori doma, v službi, v medijih, v družbi in na družabnih omrežjih, kjer imajo, pričakovano, vsi najbolj polna jajca testosterona. Tako kot njihovi idoli ali smrtni sovražniki na terenu. Razumem zakaj fuzbal sedi na prestolu vseh športov, kjer mu družbo s sramoto dela njegova bolj zanimiva, lepša in inteligentnejša polovica. Atletika namreč. Nogomet je na izi, je sproščen. Traja 90 minut. Velikokrat se ne zgodi nič. Je kot seja našega parlamenta, kjer se velikokrat znajdem v istem položaju kot predstavnica madžarske manjšine, ki sproščeno in produktivno uporablja ta čas za lepotni spanec. Ni ga lepšega. Iz hladilnika si vzameš pir, žena ti prinese čips, noge daš na mizo in akcija. Ženo ali punco pa se tisti večer pusti na suhem. Boge revice si potem v spalnici pilijo nohte in berejo Cosmopolitan. Nogomet je počasen šport. Mislim da tisti, ki kot pribiti sedijo za gromozanskimi ekrani ne prenesejo športov ki so manj prijazni za njihove oči in um. Naprimer košarka, tenis, hokej. Ne, to pa je preveč, boli me glava. Ko pa v kinu gledajo Jasona Stathama ko uleti na jahto in pobije 20 ljudi samo s svojimi kletvicami pa so navdušeni. Ker so besede in metki seveda počasnejši od žoge.

Nogomet je 90 minut prvovrstnega dolgčasa. 20 patoloških narcisov se podi za okroglim mehurjem, med tem ko ostala dva branita svoj dragoceni bunker. Teče kri, lomijo se kosti in očitno so velikokrat na tribunah tudi hollywoodski režiserji ki izbirajo med bogato paleto zaigranih smrti. S streljanjem ali brez, ali pa s kotaljenjem ali brez. Nadvse priljubljena pa je tudi scena kjer ti učbeniški paceinti z borderline motnjami ne vejo česar za vraga so krivi. Oni ne vejo ničesar. Vse skupaj je odlično za kak mafijski film. Nogomet je nasilen šport. Ne samo na igrišču, kjer se dogajajo raznorazne sumljive zadeve ki ne samo da so na meji razumljivega ampak so dejansko storjene z namenom da nekomu zlomiš ali zviješ ud, kot v starih časih spustiš malo krvi in upaš da se bo spametoval in pa ga seveda malo odrivaš ker je pač ogrožal tvojo z egoizmom napolnjeno auro, ki jo seveda rabiš da zadovoljiš svoje lastnike. Nogomet ne deli samo nacionalnih držav, ampak tudi regije znotraj le teh. Kot da že rivalstvo Slovenija – Hrvaška ni dovolj bizarno in nepotrebno, je tu seveda rivalstvo Ljubljana – Maribor. Vijolčni proti zelenim.  Če sodržavljan, sočlovek ne navija za pravi klub, ne nosi prave barve in ne poje pesmi ki so vrhunski lirični presežek, ga je seveda potrebno malo spametovati. Trije na enega, da ga le naučijo kaj je prav. Da o rivalstvu Barceolna – Real  in Messi – Ronaldo sploh ne govorim. Ker to pa je meji debilizma, oziroma je debilizem. Z užitkom berem objave na družabnih omrežjih in forumih. To je čista uživancija, to je hranjenje in božanje ega. Počutim se bolje, superiorno. Zaradi nogometa se ljudje prepirajo, zaradi njega propadajo prijateljstva, zveze, zaradi tega ljudje umirajo. Samo zaradi tega ker nekdo ne navija za isti klub in ker se je pač takrat sam znašel v samotni ulici s tremi huligani nasprotnega moštva. Podirale so se tribune in za sabo pokopale množice ljudi. Na zelenico letijo bakle, stoli, bogatašem na drugi strani pa se ritne luknje zapirajo z ekspresno hitrostjo. Zanimivo. Nekaterim najvijačem ni problem uničevati privatne lastnine, ko pa policisti na njih uprabjo svojo privatno lastnino pa je cel halo. Nogomet riše meje med mladimi, med starejšimi in med državami. Žene so vse histerične v skrbeh kje zavraga se potikajo njihovi možje. Ali z razbito glavo ležijo v temačni uličici ali pa morda natepavajo kelnarco.

Nogomet je globalna distrakcija. Svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo, nacionalne lige. Kupite! Kupite! Bodite kot oni!  Kupite ta dres, kupite ta tv paket, vse tekme zastonj, kupite ta čips, kupite ta šal, kupite to pivo ker pa pije tudi vaš najljubši žogobrcaš. Brijte s tem brivnikom da boste imeli tako gladko kožo kot on. Pardon, gladke noge. Kako naj resno dojemaš osebo če so njegove noge bolj gladke kot pa od njegove namišljene punce? Dvomiš v svojo seksualnost? Ok, če si biker pol razumem. Postrižite se kot on in uporabite celo tubo gela ki se sveti v temi, s tem boste v mednožjih takozvanih kokoši zanetili ogenj. Stavite! Stavite! To je ziher fix. Itak mate samo 500€ plače, ajmo 100€ zmetat skozi okno. Itak ima mafija vse pod kontrolo. Nasičenost s tem športom je neverjetna. Moje srce ne gori za reprezentanco in ne gori za tisti pravi klub. Nogomet samo podžiga nacionalizem, patriotizem in riše meje med že tako razdeljenim, egocentričnim in zafrustiranim prebivalstvom.

KRUHA IN IGER!

  • Share/Bookmark


10 odgovorov v “Zakaj prepovedati nogomet”

  1.   Urška Sonček pravi:

    Nikoli nisem razumela, zakaj na igrišče ne dajo 20 žog. Ker nima vsak svoje se morajo pa ves čas “bockati” za tisti kanček pozornosti.

  2.   Chemfusion pravi:

    Haha, care, ful dobro napisano. Imamo doma enega fuzbal, in športnega na sploh, maniaka ki ves čas buli v tisto kvadrasto škatlo na steni in zraven pizdi če njegovi ekipi ne gre. Zaradi tega trpi marsikaj, včasih celo poletne počitnice.

    Jaz bom začel gledat nogomet takrat, ko bodo uvedli malo rimljanskega duha v tekme. Vsak igralec naj dobi recimo eno bodalo/meč/trizob/… in potem naj se med brcanjem mehurja še malo “špikajo med sabo”. To bo zanimivo za gledat. Ne pa da se dandaes eden drugega malo dotakne in ta takoj fejka foul in se valja po tleh od “bolečin” ko da mu manjka njamanj pol noge.
    :mrgreen:

  3.   NuckinFuts pravi:

    Končno nekdo, ki je to povedal naglas.
    Jasno je (sploh v informacijski dobi), da so najpopularnejše stvari na svetu narejene tako, da jih razumejo debili… nogomet ni izjema.

  4.   Sakir pravi:

    Bravo. Odlično napisano in velja do zadnje trohice, dokler bo ljudstvo še imelo kruha. Igre ne bo zmanjkal. :mrgreen:

  5.   pametnarit pravi:

    @Urška, definitivno bi s tem igra postala bolj zanimiva. :mrgreen:

    @Chem, ma ja. Vsi poznamo enga takega. Včasih mi je bil naboljši kolega, zdaj ga ne morem videt, ker ne morem gledat kako ga vse skupaj uničuje.

    That’s the spirit! :mrgreen:

    @NF, nekdo mora. :P

    Linija najmanjšega upora, na žalost…

    @Sakir, tako. :mrgreen:

  6.   NoMercy pravi:

    to, da je nogomet tako na široko sprejeta igra že dolgo razlagam, da je v to v korelaciji z izrabo možganov ljudi oz. IQ_ja.
    da ne ponavljam vseh nebuloz okoli števila igralcev in ene žoge (npr. pri GO imata oba igralca eno število fižolčkov … pa je igra napram nogometu ‘benigna’)
    Skratka: IQ človeštva je zbanaliziran na to, da drugemu “ukradeš” element/žogo – nato pa ta element/žogo brcneš stran – idiotizem brez primere :(

    in “hvala bogu” je 99,9999999999999999999….% človeštva takšen “idijot” – da jaz brez truda živim na njihov račun :)
    btw: vsak človek je umrljiv – neglede a prepričanje o čemerkoli :)

  7.   Don Marko M pravi:

    vidim, da si se zelo (po)trudil izbrskati tistih stereotipnih 2% nogometnega podna…..tako, da bom z veseljem prebral, ko boš ta 2% izbrskal tudi iz basketa, hokeja, tenisa, smučanja in baleta……pa prosim potrudi se, da britanska mati Kraljica ne zve za tvoj zapis, ker goreče ne zamudi nobene nogometne tekme reprezentance na Wembleyu…..

    NoMercy
    fora nogometa ni v tem, “da drugemu “ukradeš” element/žogo – nato pa ta element/žogo brcneš stran”, ampak da drugemu žogo odvzameš in mu jo potem vztrajno vsiljuješ toliko časa, dokler mu je ne zabiješ v njegovo luknjo, po možnosti čimbolj elegantno, a dolgotrajno boleče…..

  8.   barbara pravi:

    Veš kaj pikc, si cca. en korak stran od brce v rit :mrgreen: . Nekateri pač gledamo fuzbal ker v njem uživamo. Pa nas vse ostale oslarije glede fuzbala prav nč ne brigajo. Vsak navija za svoje, na koncu kakšno rečemo, tudi čez tiste za katere smo sami navijali, če so ga pač srali na veliko in to je to. Mislim, pojma nimam kaj se gresta Messi in Ronaldo, zaradi mene lahko gresta vsak teden 1x skupaj v savno, WTF do I care, ampak jst si tistega meseca 1x na dve leti res ne dovolim vzet, pa se loh desc na trepalnice vrže, če mu paše. Klubski nogomet me ne zanima, kar se reklam in podobnih bullshitov tiče pa, hm, ne pridejo skoz. Nimam se navade dret če pade gol, ne premlevam do onemoglosti, če je sudija zajebal in ne doživljam napadov tesnobe, kadar streljajo enajstmetrovke. Now how ’bout that? :D

  9.   pametnarit pravi:

    @NoMercy, jap, nekako tako. :)

    @Don, 2% je včasih dovolj. ;) Naj kr hodi, me ne zanima. :D

    @barbara, vsakomur svoje…. :mrgreen:

  10.   barbara pravi:

    Bend over junior :mrgreen:

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !