Mesto se prebuja v nov dan. V zraku je mešanica megle in smoga. Rahel hladen prš ježi kožo, še vročo izpod odej. Sonce se počasi dviga izza meglic. Počasi a vstrajno obarva veličastne oblake v odtenke rumene in oranžne. Kot predrt rumenjak ki počasi polzi po snežno belem pobočju pod seboj. Oblaki se odmikajo veličastnosti svetlobe, med njimi se razkriva nebeško modro nebo. Vdihnem dim poln omame. Izdihnem v ekstazi olajšanja. Življenje je lepo. Kljub prijetno toplemu jutru mi  kožo začne ježiti mraz. Navsezadnje napol gol sedim na balkonu. Vrnem se k njej. Odeje so se ohladile. Oklenem se je kot klop in jo stisnem k sebi. Nejevoljno zamrmra in se obrne na hrbet. Draži me. Pustim jo ker vem kaj sledi. »Zebe me«, reče stokajoče. Obrne se na bok in s svojo zadnjico poišče svoje mesto. Ko bi se videla kako ljubka je ko to počne. Zgodaj še je, bojim se da ne bom prenesel pogleda na uro. Svojo brado naslonim na njeno ramo. Uide mi poljub.

Odprem oči. Nimam pojma koliko časa je minilo. Megla se je nabrala na mojih očeh. Pomanem si jih. Nič bolje. Pogledam jo. Odeja se je nagajivo ustavila na polovici njenega telesa. S prstom začnem polzeti po hribih in dolinah te božanske stvaritve. Ona je vse kar sem si želel, še zdaj ne vem kako nama je uspelo. Njena, s črnilom oplemenitena roka me vedno znova preseneča. Ni ga jutra ko v tej mojstrovini ne najdem kakšnega novega pomena, kakšen nov odtenek barve. Vse deluje sveže. Črnina z rahlim zelenkastim odtenkom se dviga od njenega zapestja pa vse do tja, kjer naramnica modrca začrta mejo. Vmes očarajo bodeče, ognjeno rdeče vrtnice in nežno prelivanje oranžno rumenih odtenkov za katere imam občutek kot da se nikoli ne bodo končali. Pot črnila se nadaljuje po hrbtu, kjer med njim kraljuje hladno modra z nedolžno belino, kot njene oči. Moji prsti so zatavali med njene polne prsi. Vedno sem rad to počel. S prstom polzel po oblinah. Čutim da je budna a se pretvarja da spi. Kurja koža ji preplavi telo, naježijo se mi dalke. Surova privlačnost je na meji da eksplodira v ekstazo strasti. Nežno ji začnem pihati po vratu in pod ušesom. Dolgo ne more več zdržati. Sunkovito se obrne in se globoko zazre v moje oči. Še vedno me stisne pri srcu ko zagledam njen popoln obraz. Majhen in ljubek. Iz trepalnic ji padajo delčki otrdele maskare. Zdi se mi kot da se vse dogaja v počasnem posnetku. V njenih očeh namesto hladno modre zagledam divje rdečo. Moj palec gladko spolzi iz zgornje na spodnjo ustnico, ostali prsti božajo vrat. Njene dolge bujne, nikoli ravne črne lase ji popravim za desno uho. Poljub, strasten kot nikoli prej zagreje najina telesa do vrelišča, hladen ostane edino njen okrasek v popku. Zmrazi me vsakič ko se ga dotaknem. Odeje so odveč, še rjuha se komaj kaj drži. Njeni lasje me bičajo po telesu in me še bolj požgejo, vzamem si jo bolj in močneje kot kadarkoli prej. Nekaj v naju prebudi surovost strasti in užitka ki kar traja in traja…svet se za trenutek ustavi, neha se vrteti, zdi se ko da luč sveti samo na naju, dve objeti in vklenjeni telesi za trenutek obstojita. Boginja skoraj do krvi zagrize v mojo spodnjo ustnico in ne spusti dokler se svet spet ne začne vrteti v pravo smer. Kot mrtvo pijana padeva po postelji. Rjuhe ni več.

Gola obleživa na goli postelji. Briga me kako nečista je, saj sva umazana tudi sama. Težko še bolj umažeš že umazano stvar. Z nagajivim in ljubkim glasom mi reče:

Boš kavo?

–Saj veš da je ne pijem.

Čaj? Nekaj moraš spiti, še posebej ker te po tem čaka druga runda.

– Vodo prosim.

Se nadaljuje…

  • Share/Bookmark


6 odgovorov v “Ognjena črnina”

  1.   Svoboda pravi:

    Oooo, nekdo se je spet zapletel v neko aferico :P

  2.   barbara pravi:

    Ja, tko je to če človek inspiracijo dobi :mrgreen:

  3.   Sakir pravi:

    Uuuuu, erotic storys… :mrgreen:

  4.   mohamed pravi:

    50 shades of smartass x)

  5.   pametnarit pravi:

    @Svoboda, o ja. :P

    @barbara, mhm :mrgreen: Ko gre pač gre…

    @Sakir, uuu, so much more than that :mrgreen:

    @mohamed, you funny guy…

  6.   Pametna Rit » Ognjena črnina pravi:

    [...] Ognjeno jutro je gasil prebujajoč se nov, hladen dan. Z rokami za vratom in prekrižanimi nogami sem leno ležal na postelji. Iz kopalnice se je slišal hrup naglice. Vstal sem se in radovedno odkorakal proti izvoru. Naslonil sem na obok vrat in opazoval njeno peščeno figuro. Lasje so razkuštrani, oči opazujejo svoje telo in pazijo da ne umažejo moje srajce. Roka je počivala na ozkem pasu, v drugi je držala ščetko ki je nežno manevrirala skozo zobe. Navihano je bila naslonjena na eno koleno, ko je to postalo utrujeno je na vrsto prišlo drugo. Njena zadnjica se je poredno zamigala. Ah…Za trenutek se ujameva v pogledu. »Kaj?« Nič nič. Vstopim, objamem jo okoli pasu in jo poljubim na vrat. »Daj mir če si zobe umivam«. Tuš? Quickie? Zajtrk lahko preskočiva. »Iti morava, dolgo ne moreva več bit tu.« Umiri se no, plan je dober, uspelo nama je, zdaj se lahko imava fajn, pozabi na preteklost. Njeno telo se nagne naprej, zadnjica nežno pritisne na moj pas, nagoni se prebudijo. Z roko ji polzim po hrbtu in štejem vretenca, eno za drugim, prsti se ustavijo na robu črnine. Skoraj tako popolna je da si je ne upam dotakniti. Nagajivo jo sunem naprej kar dobim povrnjeno nazaj. Z rokami se za trenutek oprime umivalnika. Najine oči se ujamejo v ogledalu. Na obrazu se ji nariše pohoten nasmešek. Tuš? Obrne se in me vroče poljubi. Močno me ugrizne v spodnjo ustnico in me vodi v tuš. Gumbi od srajce plastično zazvenijo ko pristanjo na tleh. Slap vode pade na naju in z naju opere sledi vročega jutra. Spet imam občutek kot da se vse okoli mene dogaja v počasnem posnetku. Njeni črni lasje postanejo še bolj črni, kapljice počasi polzijo po njenem telesu, kot da bi tekmovale katera na bo na njej ostala dalj časa, katera se bo vpila v njeno gladko kožo. S prstom ji dvignem brado in ji vrnem za tisti prejšjni poljub. Zazrem sem ji v oči in obstanem v modrih globinah, za trenutek se mi zašibijo kolena. Točno tako kot prvič. Na obrazu se mi nariše nasmeh. »Kaj?«. Nič, srečen sem, samo to. »Upam da sva našla to kaj sva iskala«. Nasmejeva se in se strastno poljubiva. Je to ljubezen, je to kar sem iskal? Perfekcija občutkov. [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !