Tako, pa se je začelo. Novo študijsko leto, nov list v pomladi mojega življenja, nova rutina. Prav zanimivo je bilo danes opazovati nove, sveže, nališpane obraze od glave do pet urejenih brucev in bruck. Polni entuziazma so rahlo sramežljivo spoznavali območje ki jim bo prinašalo tako želene uspehe a hkrati tudi težave. Zanimivo se je bilo spomniti kako je bilo leto dni nazaj. Ob pogledu na vse te obraze sem v nekaterih našel tudi sebe. Sam samcat padeš v nek sistem pravil in socialni krog od katerega si nato bolj kot ne odvisen ali pa so drugi odvisni od tebe, odvisno kako se znajdeš v tej zmedi. Med uvodnim predavanjem sem razmišljal kaj vse se je spremenilo od časa ko sem zmedeno taval po dolgih hodnikih fakultete ki jo zdaj poznam…nič kaj boljše kot prej če povem po pravici. V bistvu nič kaj preveč. Dobiš neka nova znanja in izkušnje, nove prespektive, iz kopice informacij sestaviš celoto, v jedru pa ostaneš isti, z malo tršo kožo. Za novoletne resolucije je še sicer prehitro, ampak sam pri sebi sem se odločil da v letu ki me čaka malo premešam štrene. Ampak res malo, mičkeno, nič kaj drastičnega.

Za en čas se bom odpovedal določeni stvari za katero verjamem da mi je povzročala težave pri eni drugi stvari in pri življenju nasploh. In zato ker lahko, ker me zanima kako dolgo lahko zdržim, kje so moje meje, tako mentalne kot fizične. Recimo da bom poskušal biti bolj družaben, socialen ali karkoli pač. Prejšnje študijsko leto sem bil zunaj reci in piši, dvakrat. Navdihnil me je princip, »go out and meet some people« in ker sem danes pač dobre volje zato ker lahko od zdaj pijem tudi v Ameriki sem si rekel, »probam lahko, pa bo kaj bo«.  Pa idi malo ven, mogoče ti kaj rata. Nisem nedružabna oseba in sovražim če mi kdo to reče, uživam v družbi istomislečih ljudi in takih ni dosti. Mislim da nisem edini ki enostavno hoče biti v družbi ljudi kateri so mi kul. Mislim, big deal. Poskusil bom biti tudi bolj produktiven, čeprav je bilo minulo leto kar soldino, z lahkoto najboljše do zdaj. Naredil sem prvi letnik faksa, posnel serijo, pisal blog, tekel, šprintal, dvigal, spoznaval nove osebe in stvari, pridno delal. Čeprav sem bil večinoma časa sam, sem počel stvari v katerih sem užival, brez nekih pritiskov, odrekanj in obžalovanj. Čemu bi se torej zdaj spreminjal, zakaj bi se sploh spreminjal če pa mi tako gre tako zelo lepo?

Vsi iščemo nek smisel v življenju, kaj nam ga daje je odvsino od nas. Sam sem ga dolgo iskal v samoti in v družbi samega sebe…in sem ga tudi našel. Ampak vedno je tu vprašanje: »Kaj pa če?«. Kaj pa če malo spremenim svojo rutino, malenkost skrenem z začrtane poti, kaj se lahko zgodi? Vsi smo radovedni, če obstaja kaj večjega znotraj in zunaj našega delovanja. Cela študentska leta pač ne bom čubil za ekranom in se smili samemu sebi ter se sladkokislo smejal vsakič ko vidim kak zaljubljen par. Sam sebi si lahko pravim da je to očitno to, da več kot to ni dosegljivo, ampak vem da ni tako. Poglejte iz druge strani, recimo da gre pri vsem skupaj za en solo eksperiment, čeprav če malo pomislite, je celo živlenje en velik eksperiment. Iščemo nezanke, teze, teorije in dejstva s katerimi nato dokazujemo svoj prav, se podrejamo drugim, jih nadvladamo, primerjamo in jih spustimo v svoje življenje. Ker sem človek rutin bo vse skupaj malo težje, ampak ni neizvedljivo. Še vedno bom jaz, ne mislim se podrejat drugim, podrejal se bom samo svojim načrtom in mislim. Ne bo škodilo če grem malo v lajf, ampak mislim, da se bo ob odkrivanju novih dogodivščin, vedno znova pokazalo kaj je zame še vedno najboljše. Samota. Tak sem in tak bom in mislim da me bo zelo težko spreobrniti,za kar seveda sploh ni nobene potrebe. Nihče še ni niti poskušal, no recimo. Torej, zakaj bi se naj že spreminjal? Zase ali za druge? Za druge ki jih očitno vodi močna želja po ne vem že čemu. Kar pač narekuje sistem.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark


6 odgovorov v “Jovo na novo”

  1.   ada pravi:

    lepo napisano, nostalgično. ampak vejice (ločila!!!) ti pa ne bi škodile. in nam ne, ki tole beremo. samo toliko na znanje, študent! lp

  2.   NuckinFuts pravi:

    Mah, če misliš, da lahko vplivaš na potek dogodkov življenja s tem, kaj počneš, se motiš. Stvari pridejo, pa gredo, brez da bi imel ti prste zraven :mrgreen: To je to. Nič pesimističnega, samo realnost, pa to.

  3.   pametnarit pravi:

    @ada, hvala, bom bolj nadaljne bolj pazljiv. :P

    @Nf, no, recimo. :mrgreen:

  4.   barbara pravi:

    Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa, z babl has popd! :mrgreen:

  5.   pametnarit pravi:

    But for how long? :mrgreen:

  6.   barbara pravi:

    It shall never be whole again….hopefully :D

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !