Kaj imajo skupnega risar talnih signalizacij, urejevalec zelenih površin, kelnar, prodajalec v tgovini in pa manualni delavec? Nič. Razen tega da sem se v vseh teh vlogah za spodobno plačilo preiskusil kot dijak oziroma študent. Prve stvari nikoli ne pozabiš pravijo. Tudi jaz nikoli ne bom pozabil svoje prve službe. Mesec dni sem delal v komunalnem podjetju. Prva dva tedna sem po Mariboru risal in urejal prehode za pešce in drugo signalizacijo. Druga dva tedna pa sem skrbel za urejanje trate, dreves in grmov. Prvih nekaj dni je bilo najtežjih. Nikoli še nisem delal, nato pa cel mlečen (preko vez)  vletim v ustaljen tok določenih pravil in zahtev. Ampak se navadiš. Ljudje s kateremi sem preživljal dneve so večinoma izhajali iz predelov južno od Kolpe, kar pomeni da mi nikoli ni bilo dolgčas. Tudi ko sem pri 35ih stopinjah v ibercugu vdihoval hlape barve in delčke stekla ter domov prišel zadet in na pol mrtev. Nekih posledic vdihavnja hlapov ni bilo, razen masivnih glavobolov, ki pa so sčasoma izginili. Nekako sem sprejel dejstvo da so zaščitne maske za »babe« in delal dalje, jebiga. Nikoli ne bom pozabil ko nam je šef ekipe, recimo mu  Đuro, razlagal o njegovem popotovanju v Celje. »Sam šo u Cełje po autocesti, pa mi nešto ułleti u vetrobransko stekłlo znaš, in poł se vozim dałje, nič ne głedam in pridem nazaj u Maribor, se spomnim da mi je nešto priłeteło u steklo in poł vidim da da je poknuło znaš, vidjeła se łinija za dva centimetara, marš u pm…« Jaz sem začel umirati od smeha takoj od točke ko je izjavil vetrobransko stekło in zaradi tega kako se je trudil govoriti slovensko, ker sem bil edini Slovenec v kombjiu :mrgreen: . No vglavnem ves trud in muke so se splačale, čakal me je maturantski izlet.

Po mojem spodletelem poskusu da bi prišel na faks, sem se predlansko jesen odločil da se spravim delat. Preko vez sem dobil delo natakarja v gostilni v samem centru Maribora. Spet brez izkušenj. Nekje po dveh tednih sem končno prišel v delovni ritem. Hitro se adaptiram na take situacije, ni mi nek problem. V delu sem bolj kot ne užival. Malo se sprehodiš, hliniš nasmehe, opazuješ lepa dekleta, v mislih z(a)badaš ljudi in si misliš svoje. Zabavno. Odlično delo za nabiranje izkušenj s strankami. Iz tega meseca in pol so mi v spominu najbolj ostali Škoti ki so prišli popivat pred nogometno tekmo. Šest rund velikih piv in dvajset evrov napitine. Tujci so mi z razlogom ostali najbolj v spominu, ker so bili daleč najboljše stranke. Prijazni, uvidevni, zrelaksirani in začudeni nad mojim znanjem angleščine ter imitacijo glupega Američana ob kateri smo se z novozelandskimi študenti nasmejali do solz.

Ko sem končno uvidel da je ekonomija še bolj bedna od fusbala sem si poiskal svojo tretjo zaposlitev. Prodajalec/študent na oddelku tehnike. Best job ever! Še zdaj mi je žal da sem nehal. Ni lepšega. Sprehajaš se po oddleku, narediš kar ti rečejo, pomagaš strankam če česar ne najdejo. Najbolj pa me je veselila malica. Vse kar ti srce poželi. Delal sem v mladem kolektivu (razen šefic), tako da smo bili na isti valovni dolžini. Za razliko od prvega dela pa je bil tu smeh skoraj prepovedan. Če si se smejal to pomeni ali nisi delal, ali pa da šinfaš šefe. Vsi smo smukali okoli kotov in se opozarjali kdaj pride kateri od nadrejenih da smo si lahko nadali masko resnosti. Vse skupaj je bilo že smešno, ampak zabavno. Pri tem delu sem spoznal da sem očitno od zadaj podoben nekašni gospe in da so nekateri premožni ljudje res vzvišeni in nesramni. 15 minut sem se zajebaval s plastičnimi stoli in mizo. Prvo da sem jih sploh najdel, lepo namestil na »rolko« jim zapeljal do njihove riti ter naložil na prikolico. Niti hvala, niti nič. Samo adijo. Meh, preveč sem bil dobre volje da bi se sekiral. S to službo sem predčasno nehal ker sem idiot mislil da se ne da učiti za en bogi izpit iz zgodovine in obenem del dneva služiti denar. Zaradi te pametne poteze sem potem dva meseca in pol gnil doma.

Ker denarja ni nikoli preveč, sem pristal v majhni tovarnici kjer proizvajajo razne dele za avtomobilsko industrijo. V mesecu in pol sem slišal veliko zgodb kako preživeti z minimalno plačo. Spoznal sem tudi tipičnega šefa takšnih obratov. Zamujanje s plačo, smejanje delavcem ko se trudijo delati v neznosni vročini. Ampak oni se ne dajo. Bilo je veliko smeha, še več potu in raznih potegavščin pri katerih enostavno nisi mogel ostati ravnodušen. Naj omenim da sem bil z izjemo prvega šihta vedno obdan z ženskami. Zdaj pa naj kdo reče da to ni prekletstvo, ali pa morda dar? :mrgreen: Vse te izkušnje so mi dale veliko znanja o ljudeh in njihovem obnašanju, kar mi kot bodočemu družboslovcu lahko pride še kako prav. Povsod so dobri in malo manj dobri ljudje. In da sem še bolj klišejski. Človeka soditi po prvem vtisu je plehko. Za vsakim se skriva zgodba, včasih zelo, drugič manj zanimiva. Kdor pa je pač neumen pa mu žal ne morem pomagat. :mrgreen:

  • Share/Bookmark


17 odgovorov v “Delo je delo, denar je denar”

  1.   misslilyy pravi:

    Pošteno delo ni nikoli bilo in nikoli ne bo fajn plačano. Sama sem že delala v recepcijah hotelov,ticih,itd…
    Vedno nezadovoljna koliko malo denarja sem dobila. Potem mi kolegica reče, ki je delala kot manekenka in hostesa na sejmih,to delo je boljše lepo si oblečena ter naličena in smejiš se,letake deliš pa še devet evrov dobiš na uro. Zato sem tudi to šla delat. Le kaj ti koristi znanje in pošteno delo če v tem ni veliko denarja?

  2.   misslilyy pravi:

    Enkrat sem gledala en dokumentarec o escort biznisu v Las Vegasu,čeprav je to krut biznis sploh do žensk,nisem mogla verjeti koliko denarja se obrača v tem poslu.

  3.   misslilyy pravi:

    Glede na to,da sem bila takrat študentka so se mi kar oči zažarele, ko sem slišala da plačajo devet evrov na uro za delo hostese na sejmu.V recepcijah plačajo štiri evre na uro,super plača da si jih lahko v rit vtaknem če sem sarkastična.

  4.   misslilly24 pravi:

    Zdi se grozno, da se delo z znanjem malo ceni sploh v Sloveniji. Znam pet tujih jezikov,poleg tega se učim ruščine pa je kar težko dobiti delo če nimaš nobenih vez.Mi je včasih kar žal,da nisem šla turizem študirati na kakšno hotelirsko šolo v Švico,kjer si pridobiš več znanja in še več izkušenj kot pri nas.Samo tam so šolnine zelo drage.

  5.   misslilyy pravi:

    @pametnarit;There should be a job for you-Women whisperer,your business would be booming.;)

  6.   pametnarit pravi:

    @misslillyy, jaz osebno pa imam skoraj samo pozitivne izkušnje (če odštejem tisto farso z vročino in zamujanjem z izplačilom). Sodelavci so bili kul, plača je bila pravočasno. Večinoma sem delal za 3,50€/h kar je neko povprečje za študente. Razen ko sem bil kelnar sem lepo zaslužil s 4€/h po 8ur in 6 dni v tednu. Dekleta imate pri iskanju študentskega dela po moje prednost. Išče se vas kot hostese, kelnarce, prodajalke v trgovini. Klicaril sem stokrat okoli za zadnji dve deli a so hoteli samo punce. In pa dejstvo je da sem bil bolje plačan od zaposlenih, samo tega nisem preveč trobil okoli. Prvi prvih dveh delih sem imel sicer srečo da sem prišel preko vez, ampak vedno sem rabil vsaj dva meseca da sem končno dobil delo.

    Majhne plače in urne postavke so problem ja, ampak kot študent sem vesel vsakega evra pod palcem. Tudi znanje se ne ceni dovolj, imaš prav, ampak če tako pogledaš, smo še lahko zadovoljni s tem kar dobimo.

    Mene zelo vleče v tujino, sever če sem bolj natančen, skandinavske države. Če bo miselnost čez par let še vedno ista in bo dovolj volje ter denarja se takoj spravim gor. :D

    Haha xD Nice one… :mrgreen:

  7.   misslilly24 pravi:

    Jst sem si že začela šparat za tujino,vendar me kdaj pa kdaj kakšne obleke premamijo. Vendar sem si ta cilj zadala in bom vse naredila samo da se iz te Slovenije izselim.
    Sama dvomim, da se bo pri nas miselnost spremenila,to je pač Balkan.Balkan ne bo nikoli dosegel skandinavske miselnosti,na žalost.

  8.   misslilly24 pravi:

    Itak veš,na Balkanu imajo ženske samo za šporhetom,pač patriarhat.
    Grozno se sliši,vendar je to res.

  9.   Sakir pravi:

    Že res, da se da v ogromnem kolektivu spoznat precej folka, ampak sam raj ne mešam posla in užitka, več. In čeprav na nobeno delo ne gledam zviška in sem se tut spravu delat težka fizična dela, se raj držim služb belih ovratnikov. :mrgreen:

  10.   NuckinFuts pravi:

    Vsaka izkušnja pride prav, še posebej, če imaš večinoma ženski kolektiv in kasneje raje ostaneš samski, ker se ti ne da prenašat stalnega pritoževanja in čenčanja. Tako, kot to počneš zdaj :mrgreen:

  11.   Maj pravi:

    Misslilyy escort je fantastična zadeva ;) Lepo osrečuješ tipe, hkrati si pa še plačana cca 100 evrov na uro ;) Škoda, ker si tudi ženske ne želijo escorta tipov ;)

  12.   misslilly24 pravi:

    @Maj:Ja,denar je fajn,…Pa še aids dobiš za 100 evrov na uro pa še kake druge bolezni.;)
    Sem gledala dokumentarec o tem in film The girlfriend experience ,ni vse tako rožnato in glamurozno.
    A hoe is still a hoe even if shes high class hoe,..

  13.   misslilly24 pravi:

    @Maj: Haha,tipi mislite kako fajn bi bil escort tipov,..V Las Vegasu ga tudi imajo,tipi osrečujejo nevrotične bogate ženske.

  14.   pametnarit pravi:

    @Sakir, tudi jaz ne gledam na nobeno delo zviška ampak včasih je pa treba biti selektiven, že zaradi prevoza, urne postavke itd. :D

    @NF, Tako je :mrgreen:

    @Maj, čeprav spoštujem ženske ki to počnejo, se sam v taki posel ne bi spustil. Tri besede. Nevrotične bogate ženske. :mrgreen: It’s just not worth it. :D

    @misslilyy, nekako tako ja. Ampak en profesor nam je nedavno nazaj razlagal kako se je pogovarjal z eno slovensko high class spremjevalko in je rekla da ljudje konstantno prodajajo svoje telo vsem okoli sebe. Medijem, vladi, delodajalcem in so pri tem nesrečni. Medtem ko ona prodaja samo del svojega telesa in je pri tem srečna. Ni nek argument ampak je za v razmislek. :D

  15.   misslilly24 pravi:

    @pametnarit: Haha,ta je dobra. Na nek način je resnico povedala. Imate pa zanimive profkse na vašem faxu,se kar pogovarjajo s high class escorts,..;))

  16.   misslilly24 pravi:

    @pametnarit: Jst ne gledam na nobena dela zviška,sploh fizična spoštujem. Pravim samo, da so premalo plačana.
    Moj dedo je delal kot rudar zato vem, ko mi je razlagal kako zahtevno delo je to.

  17.   barbara pravi:

    Ko sem delala prek študenta na pošti- vlaganje letakov v brošure, je pršu k sosedi šef in ji na dolgo in široko začel razlagat, da ni dobro da zraven posluša glasbo, ker se lahko zmoti. Resno, pa kok je folk loh fukjen? Sicer ima takih in podobnih zgodbic vsak študent na tone, ampak čist vsaka je vredna svojega denarja :) .

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !