Denar že od nekdaj postavlja veliko moralnih vprašanj. Kaj je človek pripravljen storiti če je cena prava? Za primerni kupček smo pripravljeni nekoga utišati, ga prisiliti spregovoriti, izdati, potisniti na rob preživetja in pa seveda tudi pokončati. V sodobnem kapitalističnem svetu bi lahko rekli da ima vse svojo ceno, še čustva počasi postajajo racionalizirana in priložnost za dobiček. Oziroma se dobički že kujejo. Dolgo se že ve da bogati bogatijo na račun revnih, ampak glede tega ne moremo kaj dosti storiti, tako pač je. Ljudje se bojijo upreti, ker bi s tem verjetno izgubili še to kar imajo in raje živijo z manj kot pa z nič. Zadnje čase se pri nas veliko govori o revščini in o socialnih podporah. Ljudje živijo na robu preživetja, država pa ne da. Kar me spomni na teorije iz 18. stoletja, ki pravijo da država ne sme dati več kot pa minimalni znesek, ker drugače bi se med prebivalci razlegla lenoba in brezdelje. Kar pa seveda ni v interesu kapitala. Morajo vam dati tisti občutek. Občutek ranljivosti in življenja na robu, da se dalje borite za službe in spet postanete poceni delovna sila. Tu pa pride pri nas do enega problema, služb ni. Ne bom se preveč spuščal v podrodnosti, ker v tako nestabilni vedi kot je ekonomija kaj hitro rečeš kaj neumnega. Samo poglejte ekonomiste, zakrivili so par največjih finančnih in s tem družbenih kriz, a ljudje jim še vedno verjamejo. Sicer vedno manj, pa dobro.

Dandanes je cilj večine ljudi ekonomska stabilnost. Da nam je udobno. Da komot pridemo iz meseca v mesec in da nam še nekaj ostane na strani. Čeprav smo zadovoljni, si vseeno želimo več.  Skrito upamo, da nas ne bi imeli za plehke. Nekako predvidevamo da bodo z več denarja težave kar izginile. Kar je ponavadi res. Čeprav si nočemo priznati, denar bi rešil marsikatero življenje in situacijo. Kdo pa si ne želi živeti udobno? Ampak to je odvisno od posameznika. Če imate dokaj dober moralni kod vam je sicer dokaj vseeno, ampak verjetno vam ni vseeno kje,  kako in s koliko živite, ker so tu drugi, ki radi s prstom kažejo na vas. V Sloveniji, kjer imamo take lepe manire (še posebej na cesti), je v navadi obtoževanje vsakega ki ima več denarja kot večina, češ da je do tega denarja prišel na nezakonit način. Slovenska faušija pač. Žalostno pa je, da je v nekaj primerih to celo res. Sam vso življenje živim v družini srednjega razreda, kjer ničesar ne manjka in ničesar ni preveč. Priznam da mi je bilo z marsičem prizanešeno. Lahko rečem da mi je udobno. Živim pri starih. Nimam stroškov razen bencina, telefona in hrane ko sem na faksu, pa še to dobim tu pa tam kaki €, kar mi zadnje čase zelo koristi ker je na računu vedno manj in počasi postajam paničen. Plani za poletje so velik finančni zalogaj.

Delat bo treba.

Denar je za vsakega posameznika nekaj drugačnega. Nekdo bo za denar naredil vse, nekdo pa se ne bo pustil zavesti. Ampak za slednje moraš biti moralno kar močan. Meni osebno je denar v določenih situacijah zelo pomembem. Nergati začnem takoj ga primankuje za stvari za katere imam interes. In pljunil bi si v skledo če bi rekel da sem popolnoma imun na sanje o boljšem, bolj udobnem življenju. Če pa se vrnem v realnost, pa mi je denar oziroma premoženje kot vir moči in ugleda brezpredmeten. Sočloveka ne delim glede na to koliko ima pod palcem. Lahko imate jahte in ljubice v Braziliji, če ste kreten, vam to ne pomaga. Isto če ste reven in idiot, ter isto, če ste tipična nogometna mamica višjega srednjega iz predmestja. Kakšni ste do mene, takšen sem do vas. Simpl. Želja po denarju nas včasih prisili v to da delamo bedarije. Vodi nas pohlep, za katerim so seveda zelenci in s tem višji ekonomsko-socialni položaj.  Bogati nimajo nikoli dovolj in začnejo podirati vse pred sabo. Revne pa to prisili v razna kriminalna dejanja. Ne samo revne. Pardon. Vsi vemo kje so največji lopovi. Lahko rečem da denar bolj kot ne uvravnava naš tok življenja. Nekateri ga imajo preveč in postanejo škrti, eni ga spet radi komu podarijo. Drugi ga imajo ravno dovolj, uživajo, varčujejo, preačunavajo. Tretji pa komaj kaj preživijo in se pizdijo na prej omenjene da so lopovi. Včasih upravičeno.

Če sem že pri denarju. Dolg je denar, dosti denarja. Je denar v luftu. Tega nikoli nisem razumel, kako je lahko država zadolžena z nečim kar v fizičnem svetu ne obstaja, je neotipljivo. Razumel bi če bi šlo za državno premoženje ali pa za dolg v obliki zlata, ki ima težo. Države so začele padati ena za drugo. Ob propadu valute, države in s tem vrednot in norm bo prišlo do anarhije. Ljudem ne bi preostalo nič drugega kot pa nasilje in nacionalizem. Mogoče sem še premlad, premalo izobražen in naiven da mi bilo kaj jasno. Mogoče se zdi to radikalna ideja ampak…odpisat dolg (odpihnit luft) in zapret banke…Seveda bi s tem dregnili v kapitalistično gnezdo in veliko ljudi bi izgubilo službe ampak…ne vem. Bomo videli.

Ekonomija smrdi.

YouTube slika preogleda

Try to make ends meet,
You’re a slave to money then you die.

  • Share/Bookmark


8 odgovorov v “Sužnji denarju”

  1.   Tina pravi:

    odličen komad :) jaz ga sicer raje poslušam kar tako, ne nujno v navezavi na tako umazane teme, kot je, npr., denar in kapitalizem. odličen dokumentarec o tem svetu, kjer je praktično edini vladar denar, je Moorov Capitalism: A Love Story. krasno prikaže v kakšnem svetu živimo ;)

  2.   pametnarit pravi:

    Res je, zame je eden najboljših sploh in moj najljubši od takrat ko sem ga prvič slišal v “Cruel Intentions”. Saj jaz ga tudi raje poslušam kar tako, ampak ti dve vrstici lepo opišeta realno situacijo. :)

    Morem se spravit gledat te Moorove dokumentarce ker jih vsi hvalijo. :D

  3.   Sakir pravi:

    Če hočeš videt perverzno vizijo denarja v prihodnosti, si poglej In time, s Timberlakeom v glavni vlogi. :mrgreen:

    Pohvala za glasbeno in filmsko podlago. Oboje spada med moje osebne top. :cool:

  4.   pametnarit pravi:

    Nekje po disku se mi valja, ga bom pogledal ko bo cajt. :mrgreen:

    Top indeed. ;)

  5.   misslilyy pravi:

    Dobro napisano,pa še res je “Were all whoring ourselves for money,..”-kot reče Belle v seriji Secret diary of a call girl.
    Moorov dokumentarec Capitalism, a love story je zakon,sem ga že pogledala. Ja, zakon komad Bittersweet symphony in film Cruel intentions,vendar original s Sarah Michelle Gellar in ne še neka bedna nadaljevanja.

  6.   pametnarit pravi:

    Tako. ;)

    Nadaljevanja so res bla bedna ja. Original je zakon… :)

  7.   Zmrda pravi:

    A je problem v denarju ali v ljudeh? Je možno, da je to, kaj smo sposobni narest, v nas samih, ne v denarju? Noben te v nič ne sili. Ta dolg, ki ga država ima, je pa v velikem delu tudi za financiranje sociale. Tega, da bi vsi ležali brez dela doma, kot prvo ni možno financirati, ker če vsi ležimo se nič ne ustvarja in kot drugo ni dobro za samo družbo.

  8.   pametnarit pravi:

    Ja ljudje smo naredili denar zato je problem v nas. Nekaj je v nas samih, ampak v veliki meri pa nas določa okolica na katero ravno nimamo vpliva.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !