Biti bloger je zanimiva stvar. Včasih se počutim kot da živim dvojno življenje. Na faksu in v družbi sem dostojen, prijazen mladenič ki rad poskrbi za kakšno dobro debato ali neumno izjavo, doma pa sem asocialen kreten, ki po mnenju glave družine živi predobro življenje. V letu pavze je ta razlika bila še kako očitna. Ampak če malo pomislite, se tako obnaša večina mladine. Doma so pridni in leni, ko pa so v družbi pa so kot da bi spustili psa iz verige. Ampak pustimo hodeče hormone in študente v post adolestenči fazi. Nikoli si nisem mislil da bom lahko pisal blog. Bloganje sem si predstavljal kot nek spletni dnevnik kamor zapisuješ zanimive in pomembne stvari ki so se ti zgodile čez dan. Na srečo sem kmalu ugotovil da temu zdaleč ni tako. Pisanje bloga je več, mnogo več. Meni osebno to predstavlja sprostitev, pisanje je odličen »stress releaser«. Pisati sem začel iz čiste radovednosti. »Je še kdo tam zunaj ki misli enako kot jaz?«. Seveda sem hitro ugotovil da nisem sam. Kar me je podžgalo da še naprej delim svoje misli.

Da se vrnem k na začetku načeti misli. Dvoličnost, socialna maska, bodi to kar si, ne pretvarjaj se da si nekaj kar nisi. Vse to mi trka na vest, ko pred tistimi ki mi nekaj pomenijo tajim dejstvo da pišem blog. Z veseljem bi jim povedal ampak se bojim da sem bil včasih malo pregrob in da bi jih užalil. Bojim se odziva. Seveda ne moreš nikoli zadovoljiti vseh ljudi. Malo za tem ko sem si postavil ta vprašanja, sem začel razmišljati v drugo smer. Komu sploh tajim? Ali lažem, ali zlovešče prikrivam in jih opravljam za hrbtom? Ko sem začel pisati blog sem imel na vesti bolj kot ne dva dobra prijatelja in starše. Enemu prijatelju sem zaupal da pišem blog, prijateljici pa ne, ker sem objavil kočljive zapise glede njene čvrste zadnjice in prsi :mrgreen: . Torej, s prijatelji sem opravil. Ali je res tako narobe nekaj prikrivati staršem? To sem počel celo srednjo šolo, zakaj ne bi tega nadaljeval? Tako sem brez slabe vesti pridno tipkal osem mesecev.

Zdaj pa sem »padel« v nek nov socialni balonček. Obdan sem s pametnejšimi ljudmi, nisem več sam svoj alfa samec. »Bi povedal tem ljudem da pišem blog?«. »Eh, brezveze, izpadel bom kot nek pametnjakovič, ki nima nič boljšega za delat kot pa »čubit« za ekranom«. Spet mi vest trka na vrata. Dobrim ljudem nekaj tajim. Res je da nisem serijski morilec ampak pisanje bloga lahko marsikaj pove o človeku in morda še nisem pripravljen da me raztrgajo in razgalijo. Kar si lahko na spletu zlahka privoščim. Sicer pa, kam se sploh silim? Iz muhe delam slona. Pisanje bloga ni nek »big deal«. Nihče me ni vprašal ali pišem blog ali ne. Verjetno nobenega to sploh ne zanima.

Samo, če pogledam na to iz drugega zornega kota. Je to res prikrivanje? Je to res dvojno življenje? Je to res laž? Sem res dvoličnež, imam dve socialni maski? Skozi življenje sem vedno trudil biti iskren in pošten, res je, da sem se velikokrat pretvarjal da sem nekaj kar nisem, ampak to so bile nedolžne stvari, vsak gre skozi to fazo lastne identitete. Na faksu in v družbi, pred starši in prijatelji, pred sorodniki sem to kaj sem in na spletu sem to kaj sem, ista oseba, ampak z malo več »cojones«. Čeprav bi lahko splet zlorabljal na tisoč in en način, ampak v tem ne vidim smisla. Torej, živim dvojno življenje in prikrivam, ali sem preprosto samo to kar sem v dveh različnih svetovih?

Odločil sem se da še bom naprej prijazen, priden, dostojen in včasih aroganten mladenič, ki ima pač neko skrivnost za katero ni potrebe da je razkrita. Včasih sem se še trudil in spraševal ljudi če berejo bloge, da bi jih napeljal k temu da jim razkrijem da sem Pametna Rit, morda pa ga berejo, ampak to se mi zdi zdaj brez smisla. V virtualnem svetu bom ostal Pametna Rit v resničnem svetu pa dokaj priden študent. Ostal bom skromen, ne bom obešal takih stvari na veliki zvon. Morda se premalo cenim ampak recimo bobu bob, nihče ne mara pametnjakovičev, ali pač?  :)

  • Share/Bookmark


11 odgovorov v “Bloger”

  1.   Dajana pravi:

    Jaz tudi. Jaz se tudi večkrat počutim, kot da imam dvojno življenje. In še milijonkrat huje bi bilo, če ne bi bila Jaz tudi na blogu in če bi pisala nekaj, kar ni res. :roll:

  2.   Stric Marč pravi:

    Človek je večplastno bitje in se svoji okolici prilagaja. Da karikiram. Ljubeči očka je lahko dopoldne v službi mesar in klavec. Niso vse misli za vse sredine. Blog je neko sredstvo za satisfakcijo človekovih hotenj, frustracij, pričakovanj, vendar vseeno pamet v roke. Po potrebi se lahko avtorja identificira in ni odveč mlademu blogerju pomisliti tudi na prihodnost. Morda boš jutri predsedniški kandidat in bomo mi v opoziciji veselo poiskali andolescentne zablode za tvojo deskreditacijo. Piši tako, da se tega ne boš sramoval tudi ob razkritju avtorstva.

  3.   NuckinFuts pravi:

    Za nič na svetu ne povej nikomur.
    Če kolegi, znanci in sorodniki vedo zanj med pisanjem ves čas misliš na to, torej se cenzuriraš in zapisi niso več tisto, kar so bili.
    Tisti tvoji friend-zone Fioni pa le pokaži zapise, bosta vsaj rekla bobu bob (either te bo do konca življenja sovražila, ali pa bo šla na kolena :mrgreen: )

  4.   Peter Filec pravi:

    Eh, ni za se sekirat. zame ve 5, 6 ljudi, to so sestra, punca, en prjatu, še en prjatu in šef od prjatla. ti me poznajo originalnega in vedo, da kar pišem, so vse moje ideje, moja razmišljanja. to je dovolj. nikakor ne silim v nikogar, niti si ne delam reklame, češ, da bi komu rekel, pejdi brat, filec je en dobr bloger. se ne obremenjujem, čeprav delam na tem, da ostanem pod psevdonimom. to pa pazim, da ne napišem kje delam, da ne pišem pravih imen… mi je pa všeč tvoje razmišljanje.

  5.   pametnarit pravi:

    @Stric Marč: dober nasvet.

    @NF: Tega se zavedam, zato bom kar ostal “incognito”. Ali pa še tretja možnost, da pokaže fantu in me ta namlati :mrgreen: .

    @Peter Filec: touché.

  6.   spomincica pravi:

    Iskreno – to je čisto tvoja stvar, komu daš za prebrati svoj “dnevnik”. Po drugi strani pa ne razumem, zakaj bi skrival, kdo si. Seveda te lahko hipotetično kdo napiči čez 15 let, ko boš kandidiral za predsednika, ampak mene osebno to sploh ne bi motilo. To sem, to sem delal in to mislim – bite me! And suck it up! :mrgreen:

    In – mimogrede – če bi kdo take hvalnice pisal mojim telesnim atributom, bi me prej pobral od sramežljivosti kot od jeze. :wink:

  7.   Sakir pravi:

    Kaj ti pomeni pisanje? Osebno pucanje, ali bildanje ega. Osebno pucanje pomeni pisanje pod psevdonimom, noben noče z vsemi delit svoje notranje tegobe strahove itd, si pa zato bolj realen. Bildanje ega? Pišeš, ker hočeš bit bran, komentiran, pomemben, v takih primerih deliš in se nezavedno začneš samocenzurirat, kot je napisu NF.

    PS, blog je cenejši kot psihiater, učinek je pa isti. :mrgreen:

  8.   bubašvabe pravi:

    Odvisno od tega, kaj in kako pišeš, ampak v vsakem primeru obstaja dokaj velika verjetnost, da te pogruntajo. Vsaj kdor te hoče, te bo, garantirano (če te že niso). Mene je kar nekaj ljudi. Takrat sem bil še celo dostikrat izpostavljen na naslovnici, kot si ti zdaj, in takrat je bilo to še dosti bolj vidno kot zdaj, ko so blogi porinjeni nekam daleč dol na dno strani in sem imel po par tisoč ogledov na dan. No, kar hočem povedat, je to, da ti ni čisto vseeno in se hitro začneš spraševat, kaj si bo ta mislil, pa ta, pa oni in tako naprej. In slej kot prej prideš ali do točke, da ti je čisto vseeno ali pa zaradi tega, ker veš, kdo vse te bere, ti avtocenzura ne pusti napisat nič več razen najbolj praznih in brezveznih objav, kar je možno… :-/

  9.   pametnarit pravi:

    @spomincica: točno to sem hotel izpostaviti pri kometarju Strica Marča ampak je bla že (zame) pozna ura. :D Faks pa to… Točno to, si kar si, pišeš kar pišeš, če komu naj ne paše, adijo. Ampak vseeno je tu prisoten tisti, kaj pa če? Sicer pa itak nimam namena kandidirati za predsednika :mrgreen: . Ah ja, če bi bila vsa dekleta kot ti bi bil moj svet lepši…kolikrat sem že katero pohvalil pa sem nazaj dobil “the killer look”. Mogoče pa jih je pobiralo od sramežljivosti samo so jo prekrile z jezo. ;) Ženske…

    @Sakir: Pišem zato ker rad pišem. Ker s pisanjem v bistvu na novo spoznavam samega sebe. Velikokrat samega sebe presenetim in si rečem: “vau, od kod pa je to prišlo?”. Seveda so tudi tisti drugi razlogi, ko se počutiš odlično če je tvoj zapis in blog dobro bran, ker veš da nisi sam in morda nisi tako dolgočasen in čuden kot si si morda mislil. Kar je na nek način blidanje ega, ampak brez samocenzure. Če vzamem tvoje besede je potemtakem moj blog osebno pucanje, tu lahko zaupam take tegobe in mnenja ki jih drugim ne bi. Ampak ne vedno. Večino časa na blogu povem to kar povem tudi drugje.

    In ja, res je ;)

    @bubašvebe: Bila je zanimiva situacija ko sem dal enega izmed mojih prvih zapisov prebrati tistemu kolegu, v trenutku je ugotovil da sem to jaz. Nisem si mislil da sem tako očiten. :mrgreen: . No ja, trenutno ni neke velike verjetnosti da bi me kdo razkrinkal, ker sem blog začel pisati v vmesnem obdobju med srednjo šolo in faksom. Tisti iz srednje šole so pozabljeni, te iz faksa pa komaj spoznavam. Bolj in bolj se bomo spoznavali, večja bo verjetnost da bo kdo naletel na kakšen moj zapis. Ampak se ne sekiram, tako kot se ne sekiram za starše in kolege. Zakaj bi se samocenzuriral? Dobro neke meje so, prava imena in firme ipd. Če me razkrinkajo se bom s posledicami ukvarjal tedaj ko bom oziroma če bom na tapeti. Tako lahko še naprej prosto in neobremenjeno pišem ampak kot sem omenil vedno je nekje v mislih prisoten tisti, kaj pa če?

  10.   thunderstorm pravi:

    Tko kt prav NuckinFuts, nikar povedat. Če pišeš z mislijo, da te berejo znanci, pišeš čist drugače. Zame ve mejbi 5 ldi al pa še to ne, pa že to je 5 preveč. Čeprov so taki neškodlivi, sam vseen. Ne govor, če ne ne bo isto. Blog je kul ker lahko pišeš krkol hočeš o komerkoli hočeš pa noben ne ve kdo si. Čeprov roko na srce, dons te lahk dost hitr najdejo če majo željo, ampak načeloma pa maš anonimnost. Tko da če bi rd ohranu dobre zapise pol ne čvekat okol ;) Kaj pa veš kolk tvojih kolegov mjbi piše blog pa ne povejo ;)

  11.   NuckinFuts » Blog Archive » Tok misli #8 pravi:

    [...] Tale model ima point. [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !