Vsak ima svoj način kako čimprej zaspati. Nekateri rabijo malo stimulacije, morda malo klasične glasbe ali pa kakšna fizična aktivnost. Določeni ljudje zaspijo kot klada v trenutku ko se glava dotakne vzglavnika, drugi pa rabimo malo več časa – dodatne stimulacije. Verjetno vas je velika večina kdaj sanjarila pred spanjem, si zamišljala nemogoče scenarije in uspešne zgodbe ter vsakodnevne bedarije. Kaj mi je tu zanimivo je to (vsaj pri meni), da to ni enako dnevnemu sanjarjenju (day dreaming). Pri hrepenenju podnevi velikokrat postanem jezen ali žalosten in razočaran nad svojim življenjem. Pri sanjarjenju pred spanjem pa tega ni. Nekako se ti enostavno ne da zapravljati časa in energije z jezo. Telo je v višavah. Popolnoma sproščeno.

Spokam se v posteljo. »Hmm, bi malo televizije?« Kot ponavadi je pilot ko ga rabiš tri metre stran na mizi in bi raje preživel drugo svetovno vojno kot pa se spravil iz brloga po daljinec. »Pa dajmo raje Beethovna«. Glasba te iz nežnega udobja postelje ponese v  globoki trans. Ko sem še glasbo pred spanjem poslušal s slušalkami sem prakrat pozabil izklopiti iPod in se zjutraj na kablu skoraj zadavil. Včasih pa ni pravi dan za glasbo. Naprimer da imaš dokaj povprečen dan, kot klada padeš v posteljo in nato se začne. Kaj bi bilo če bi zadel na lotu? Milijon evrov! Prvo kar pride na misel je to ali bom dal denar na banko ali v pozlačeno piratsko skrinjo. Komu bom razdelil ta denar? Bi ga dal kaj starim? Ma ja. Super, če bom racionalen bom imel dovolj za vso življenje. Bi povedal svetu da imam toliko denarja? Neee. Bom zadržal zase in se dalje vedel normalno. Človeška bližina je bolj pomembna od denarja. Nato pa še avto…nov A3, črn. Ženske. Nato sledi preblisk vseh bivših punc in avanturistk,  kolikokrat bi jih lahko poseksal pa jih nisem. Zakaj sem bil tako neodločen? Neodločenost. Mnja. Nato spet fleš vseh možnih situacij v katereih bi lahko reagiral bolje. Flash? Ma ne, raje bi bil Superman ali pa Spiderman. Ne, jaz ljubim črno, Batman. Bi dobro zgledal v črnih pajkicah, pregrinjalu in maski? Batman sploh nosi pajkice? Pajkice. Ženske zadnjice v pajkicah. Desetminutna pavza…

Ne morem verjet, študent sem, zares. Lahko bi si našel punco ali pa vsaj »občasno kolegico«. Oh ko bi vedela da te opazujem. V jesenskem vetriču bi najine sklenjene roke vihrale nad kupi listja ki bi »šojhtali« pod najinim sinhronim tekom. O sranje. Ježek od kostanjev. Od nekje se prikrade vroča sestra v podobi Olivie Wild, Hugh Laurie pa ji privzdiga krilce. The fuck? Kaj če bi bil neviden? Zasledoval bi ženske in nevedno opazoval njihovo lepoto. Lepota. Ameriška lepota. Kevin Spacey. Kako ubiti šefa. Haha, zakon komedija! Kaj če bi bil »rockstar«? Raztural bi kitaro, bas kitaro, bobne, klavir, čelo, vse možne instrumente. Punce bi se vlačile po meni, seksal bi kot manijak. To je to!

Te vsakodnevne bedarije se včasih sprevržejo v bizarne sanje. Takšne sanje v katerih te tronogi dinozaver lovi po cesti iz mandljev, zraven tebe pa babica na mobilnem roštilju peče krokse. Svašta. Pravijo da ob koncu dneva v katerem smo sanjali pozabimo skoraj vse kar smo sanjali. Ostanejo nam le neki prebliski. Ampak jaz se bom vedno spominjal teh sanj, ker so bile tako žive, da ne omenim dejstva da sem spalamudil iz postelje in se zbudil na tleh zavit kot mumija. Te nesmiselnosti sem sanjal kako leto nazaj. Kot da bi bil v paralelnem vesolju. Kot da bi ob zbujanju prešel skozi membrano druge resničnosti. Tako živo.

Torej, verjetno vsi delimo to izkušnjo. Sanjarimo podnevi, sanjarimo pred spanjem in sanjamo ponoči. Kar je na en način dobro, opazil sem da to deluje kot odličen »stress releaser«. Načrtujemo prihodnost, obokujemo preteklost, napake, zamujene priložnosti. Živimo. Poskušamo kar se da dobro delovati v tej individulani materialistični post moderni družbi. Ob vsem tem negativizmu nam ostanejo samo sanje in upanje na boljše čase ki jih ne bo. Ampak ugaja mi sanjati, upati, z eno nogo pobegniti med oblake drugo pa obdržati trdno na tleh.

  • Share/Bookmark


2 odgovorov v “Sanje pred spanjem”

  1.   Mijav pravi:

    Ne samo, da je odličen stress releaser – sploh ni boljšga, da zaspiš! Pri meni je to vsakodnevna, pardon, večerna praksa in še preden se zavem, kaj je res in kaj ne, zaspim :) Mi je pa všeč tvoj okus za sanjarjenje, A3, House, Ameriška lepota … Mjau mjau :)

  2.   Maša pravi:

    Eden najboljših blogov kar sem jih prebrala v zadnjem času! Pa še razbil je monotonost srede. In ja, tudi jaz to rada počnem :D

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !