Še vedno sem brez dela in s tem brez še kako potrebnega denarja za sledeče študijsko leto, bencin in seveda osebne zadeve. Nekaj malega še mi je ostalo na računu ampak tudi to počasi kopni. Kaj mi drugega preostane kot pa da čakam da se pojavi popolno delo za moje razmere. Blizu doma in dobro plačilo. V bistvu mi je vseeno če mi nasmehne sreča v razmeroma oddaljenem Mariboru ali pa na bližjem Ptuju. Samo da se spravim delat in končam to moreče obdobje dolgčasa ki se mi zariva pod nohte in postaja že malo boleče. Nekje med peto sezono Prijateljev sem ugotovil da imam več kot preveč prostega časa. »Baj d vej«, uspel sem pogledati vse, drugič.

Nekje znotraj mene se počasi dviga iz globin občutek panike ki občasno strese moje telo. Saj še imam slaba dva meseca se sprenevedajo moje misli. Nato pa le prevlada razum, razum mojih staršev. Malo nazaj smo imeli krajši pogovor o stroških za to in drugo leto. Kako s prevozom, nastanitvijo in drugimi bolj ali manj pomembnimi stvarmi. Dolgo časa sem razmišljal da bi celo zaprosil za sobo v študentskem domu in ne vidim razloga zakaj ne bi. Morda celo stanovanje. Ampak ne vem, nekaj me prepričuje da raje ostanem doma, 35km od faksa. Vsak dan narediti 70+km, 100€ na mesec za bencin? Racionalno? Mnja, kak za koga. Upam na sošolce iz bližnjih krajev. Sicer pa prvo morem preiskusti kako to sploh poteka nato pa bom videl kako mi bolj odgovarja. Zdaj ko še ne vem samo mlatim prazno slamo.

Trenutno ne prosim za nič drugega kot pa za neko spodobno delo. Dolgčas ubija telo in duha. Na vse načine poiskušam čimbolj zaposliti tako telo kot misli. Misli mi švigajo daleč vstran samo tam kamor bi trebalo ne. Na morju nisem bil že od maturanstkega izleta, torej slabi dve leti, zato sem morje pripeljal k sebi. Sproščujoče ležanje na močnem soncu ki mi na čase vzame dih, ob odlični glasbi katere melodije hreščijo iz telefona in pa občasno namakanje nog v lavorju z aktivno soljo ni ravno Santorini ali pa Ios, ampak je prijetno. Spoznal sem da še vedno obvladam košarko katere že nisem igral kar nekaj časa, saj je na tem prostoru parkirana moja kripa z 244000 prevoženimi kilometri. Ampak avto je avto, še posebej če ga v solidnem stanju dobiš zastonj. Ob imitiranju Jordanovih zabijanj polaganj z razpritimi nogami sem si rahlo pretegnil dimlje in malce načel desni gleženj ob pristanku na tlakovcih. Ampak je bilo vredno. Vredno je bilo spet občutiti s kakšno lahkoto manipuliram z žogo ampak na žalost s svojimi 177cm nimam ravno blesteče prihodnosti v tem čudovitem športu. :mrgreen:

Lahko rečem da uživam, zagotovo preveč in tega se tudi zavedam. Po drugi strani pa se počutim patetično, skoraj se smilim samemu sebi ob koncu dneva ko pomislim na to kaj sem počel čez dan. Nič omembe vrednega. Zmrazi me misel na to da še vedno nimam šihta in povezava s tem koliko še imam na računu. Kaj če ne bom najdel dela do konca septembra? Kaj če bom štartal v študijsko leto brez prebite pare? To so moji največji strahovi. Ostaja mi upanje da mi bo vsaj do začetka septembra uspelo nekaj najti, da imam nekaj za mirnih prvih par mesecev. Študij ob delu? Če mi iskanje dela ne gre ravno od rok pa me tolaži lahkoten tek po mirnih gozdnih poteh in travnikih. Ko tečem se kuri maščoba, problemi pa izhlapijo v nebo, a kaj ko me prihod domov spet strezni. Prečudovitih trideset minut.

  • Share/Bookmark


7 odgovorov v “Patetično uživanje ob brezdelju”

  1.   Ericsson pravi:

    Tudi sam sem doma 35 km od faksa, pa mi prevažanje ni nek problem. No res da obiskujem računalniški faks, kar pomeni naloge in literatura prek neta, ter fizični obisk faksa le enkrat na teden :)

  2.   pepi pravi:

    Nekateri si pa res ne znate najdit šihta, pa če bi ga imeli pred nosom. Če misliš, da ga boš dobil tako, da boš za računalnikom čekiral oglase od študentskega servisa in čakal, da pade ponudba za 10€ na uro in potem bodo ravno tebe vzeli si se konkretno zmotil.
    Napiši v wordu prošnjo za počitniško delo in daj zraven svoj življenjepis. Naredi 10 kopij in na vsako kopijo daj naslov od kakšne večje firme v tvoji okolici. Potem spravi svojo rit v avto in OSEBNO! raznosi prošnje okoli po firmah. Na vsako firmo ko boš prišel bodi vljuden in malo pošarmiraj tisto gospo tam v kadrovski službi in pokaži, da imaš voljo do dela.
    Jaz sem vedno naredil tako, ko sem bil še študent in sem imel naslednji dan že najmanj 3 službe … potem samo izbereš tisto, ki ti najbolj odgovarja in to je to.

    Ne jih pa klicat po telefonu ali pa po mailu, ker tako te vedno odpikajo, češ da ne rabijo.

  3.   cyco pravi:

    pepi, katerega leta si iskal službo?

  4.   pametnarit pravi:

    @Ericsson, jaz pa sem izbral družboslovno smer tako da bom po moje kar veliko časa na faksu, bomo videli :) Sicer pa ne izključujem stanovanja ali pa št. doma, nikoli ne veš kdaj te lahko doleti kakšna priložnost :mrgreen:

    @Pepi, verjameš ali ne sem šel na tri bivše firme pri katerih sem delal OSEBNO, vsem sem poslal mail, jih kilcal, nič. Skoraj vse sorodnike sem prosil naj malo povprašajo po službah nič, kličem okoli za strežbo ampak rabijo samo punce, kličem drugam, sem prepozen. Gledam na treh servisih. Nazadnje ko sem iskal delo sem ga našel v slabih treh mesecih. Ni tako lahko kot si nekateri predstavljajo, predvsem starši in starejši. Morda se res ne trudim preveč in čakam da bo kaj padlo z neba ampak mi zmankuje idej.

  5.   pero pravi:

    Ne namakaj nog v lavorju, ker si še mlad, pojdi na štop na morje (to narediš tako, da napišeš KP na papir in se postaviš na prostor, kjer navadno štopajo študentje). In izkoristi kar je še ostalo od poletja…delo pa si lahko dobiš kar tam, ker stoprocento rabijo koga na turističnih točkah na obali…pa srečno!

  6.   Miha pravi:

    Če ti je preveč dolgčas napiši še kakšno objabo like this http://pametnarit.blog.siol.net/2011/05/26/20-stvari-kaj-poceti-ko-je-dolgcas-na-fejsu/ :P Obožujem take objave :)

  7.   Jakobin pravi:

    Ej, jaz imam službo, pa grem komaj čez mesec, saj kot najemnik živim v LJ, domači krov je oddaljen 80 km v eno smer in ko se na koncu dneva ozrem nazaj, da pogledam za morebitnim doprinosom ugotovim, da ni nič omembe vrednega ostalo za mano. Očitno job ni rešitev ;) , ampak želim ti srečo in smisel pod soncem. Jaz ga še iščem……

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !