Arhiv za Avgust, 2011

V svojem življenju se trudim izbrati neko srednjo pot. Skušam biti nepristranski, poslušati obe strani v določenem konfliktu, se držati v ozadju in opazovati ter si misliti svoje. Skušam ostati neopredeljen, nevtralen, ko pride do stvari zaradih katerih se sproži prepir, ampak seveda zagovarjam svoja določena stališča pri stvareh ki me opredeljujejo. Držim se vstran od konfliktov, raje odkorakam kot pa da pametujem in skušam razdreti prepir ter dobim po gobcu. Skoraj nikoli ne sodim človeka po prvem vtisu ali videzu. Čeprav se da marsikaj izvlečiti iz tega. Za to, da si ustvarim mnenje o posamezniku potrebujem več, dosti več. Vedno skušam biti prijazen, ne rinem na zeljnik drugih, ne vtikam se v osebne težave drugih razen če se mi sami izpovejo, čeprav sem po naravi zelo radovedna oseba in me problemi drugih veliko bolj zanimajo kot svoji problemi se znam zadržati in večinoma osebo nekako speljem na to da se mi zaupa. Skušam biti marljiv in dober v tem kaj počnem, trudim se da postajam vedno boljši, pa čeprav morda ni vredno, samo zaradi tega da sebi dokažem da sem sposoben. Sem človek ki človeka sprejme z iskrenim pogledom in našpičenimi ušesi ne glede na barvo kože, majice, spolne preference ali drugih stvari ki nas delajo drugačne. V mojih očeh ste vsi enaki, vsi smo samo ljudje, iz mesa in krvi.

Pričakoval sem da me bodo omenjene lastonsti držale nekje v povprečju družbe, da s tem načinom izražanjem ne bom na tapeti. Da bom samo zunanji opazovalec glavnih akterjev. A sem se očitno motil. Že v osnovni šoli sem zame nepričakovano s svojim karakterjem in ostro brihtnostjo očaral profesorje in sotrpine da so me hoteli postaviti za predsednika razreda, bralnega krožka, kapetana nogometne ekipe ( v kateri sem »by the way« raztural do sedmega razreda pod nadimkom »anchelotti« :mrgreen: ). A sem vse titule trmasto odklanjal, razen zadnjih treh let ko sem bil predsednik razreda. Hormoni pač, in pa seveda zavedanje neke navidezne moči. Čeprav nimam rad da na meni stoji odgovornost mi je tedaj očitno pasalo imeti meč v svojih rokah in igrati igro prestolov.

V srednji šoli je moja všečna osebnost in miroljubnost prišla še bolj do izraza. Ker sem pač dobil neko potrebo da vseposod nekaj pametnega in zanimivega zinem, sem spet »fasal« nominacije za predsednika razreda, a sem to »čast« spet zavrnil. Pa pustite me na miru, saj sem samo človek ki hoče v miru uživati srednješolsko življenje, brez dodatnih odgovornosti. Bolje bilo če bi bil tiho. A moj nepristranski in nadut pristop mi je prinesel nek nivo priljubljenosti v razredu in v določenem krogu kolegov in znancev ter predvsem med sošolkami, čeprav tega ravno nisem hotel in pričakoval a se nisem branil. Pač sem bil fajn za pogovarjat in dobra družba, ker sem »tako prijazen«.  Skoraj vedno ko je bil nek pereč problem v razredu sem bil tiho in se skušal nekako potuhniti – zlesti malo nižje po stolu in si z zvezkom zakriti obraz ali pa celo »zadremati« za torbo ampak so me vedno razkrinkali in moral sem pogasiti ogenj. V zadnjem letniku ko se mi je začelo fučkati za vse sem sprida izkoriščal moj položaj in prilival olje na ogenj samo da sem slišal odziv popenjenih kokoši. Za lastno zabavo.

Seveda se je moja dobrota izkoriščala na sto in en način. Ko sem se odločil da vzamem stvari v svoje roke sem spoznal kdo so moji resnični prijatelji in kdo so bili par let samo priskledniki. Vredno je bilo izgubiti par kvazi prijatljev kot pa še naprej vzdrževati finance določenega osebka. Kaj sem dobil v zameno? Prazen nič. Jebeš takšno prijateljstvo. Štiri leta podpiranja in prenašanja stavka ki mi je paral živce a sem vseeno rade volje delil: »maš evro za posojit?«, čeprav sem vedel da tega evra ne bom več videl.

Dobrota je cenjena, morda celo precenjena v tem sebičnem svetu kjer lahko zaupaš le sebi, jaz sem se leta ujemal v pasti talentiranih izkoriščevalcev, a nič več. Še vedno sem isti človek z istimi načeli kot par let nazaj a veliko bolj previden. Osel gre samo enkrat led pravijo…ne če pričakuje vedno en in isti rezultat…da se led ne bo strl oziroma da bodo ljudje to velikodušnost vračali. Dobrota je res sirota. Bolj si dober slabše je in vedno manj je ljudi ki zna to res ceniti. A jaz bom še dalje dober po srcu, morda pa naletim na sorodno dušo ki bo znala to ceniti in vračati.

  • Share/Bookmark

Comments 4 komentarjev »

Danes sem se odločil da si malo oddahnem od »resnih« tem ki jih zadnje čase obravnavam in spet pogledam kaj so v google tipkali nič hudega sluteči ljudje željni odgovorov nato pa so hote ali nehote naleteli na moj blog. To sem že enkrat storil, sicer na malo drugačen način kot soblogerji, tokrat pa se bom držal ustaljene metode.

Človek ki ima največjo rit. Tvoja mama.

A ste riti? Veš da smo!

Crkjen sem. Jaz tud stari.

Daviti purana. Zakaj enostavno ne kupiš puranjih prsi v trgovini?

Zakaj se dekleta delajo norca iz fantov? Zato ker nimajo lulčka.

Delanje otroka. Marš nazaj v osnovno šolo!

Goni to sranje. Pa goni se ti.

Jejo ženske riti. Arrr. Bon Apetit!

Kaj je kosilo? Nekaj za pojest.

Kaj početi, če si osamljen? Daviti purana?

Kako oropati banko? V Sloveniji bo boljša izbira kar pošta.

Kako ubiti starše? Če nimaš telekinetičnih sposobnosti, brez dokazov zelo težko.

Kaznovanje po goli riti. O ja, našeškaj me.

Koliko zrastejo sramne dlake? Dva metra dvasjtišest.

Kobilice brez nog. Še vedno nagravžne in potencialna nevarnost da doživim infarkt.

Kva dogaja na Štajerskem?

Ljubim samotarja. Očitno več ne.

Ločevanje delavcev na pametne. Riti?

Majava rit. A ste danes malo preveč spili gospodična?

Masiram prostato. Dobro zate.

Oprijete trenirke. O glej fusbalerčka.

Run Forrest. Ruuuuuuun!

Slike vaših riti. Mislim da še nisem tak narcis da bi to delil z vami.

Srečanje z bivšo punco. Izrecno samo za seks!

Služba je za ljudi brez idej. Ideje pa za tiste brez gnarja?

Zakaj sem toliko u? U čem? Zdaj pa me res zanima.

Žena bi nategnila moškega. Če si so ta moški ti ne vem v čem je problem, v primeru da ne, priporočam dozo Dr. Philla ali Oprah.

Ženske smo nežna bitja. Samo dokler se vam suši lak na nohtih. Po tem varirate od krotke tigrice do ponorelih opic.

Ženska ki se dela da je pametna. Je v resnici moški. :mrgreen:

  • Share/Bookmark

Comments 1 komentar »

Kaj sploh pomeni besedna zveza »popolna ženska«? Je to oksimoron? Je to samo novodobni kliše vsiljen s pomočjo medijev? Ali popolna ženska sploh obstaja? Vsak si to razlaga po svoje, toliko kot je ljudi toliko je različnih mnenj. Za nekoga je popolna ženska prav takšna ki jo vsiljujejo mediji in modni giganti s svojimi trapastimi lepotnimi ideali, kar je šlo že tako daleč da moreš punco skoraj fizično utišati da ji poveš, da ti je všeč prav takšna kot je, če ne začnejo belebetati o tem da bi lahko izgubile kakšen kilogramček na stegnih, se malo znebile celulita in si dale pobeliti zobe ter morda tudi anus. Trenutni trend je: »obline so in!«. Ampak ne takšne kot v času baroka ko si je vsak veljak lastil dobro rejeno deklino z bedro zrelo za pršut. Ravno toliko oblin »da je nekaj za prijet in da ponoči ne tišči« pravijo intelektualci.

Nekateri si torej predstavlajo popolno žensko prav tako kot jo narekujejo današnji in malo starejši ideali. Manekenko z dostojnimi oblinami, ki zna kuhati, čistiti in vsake toliko roditi plod platonskih čustev ter po možnosti biti ves čas tiho in ubogati gospodarja hiše. Vedno se mora biti pripravljena podrediti vsakršni situaciji in prenesti par »zasluženih« udarcev. To kar sem naštel so bili seveda neki tipični stereotipi kakšna naj bi bila ženska v očeh ničvrednih imbecilov. Ampak na žalost še vedno obstajajo taki kreteni in še vedno obstajajo ženske ki so pripravljene prenašati vse našteto samo da lahko gredo s svojo čivavo, cmeravcem in drugimi kokoši po popoldanskih nakupih ter se spogledovati s tipčki v oprijetih trenirkah, belih adidaskah, švic majci in s ketno okoli vratu ter s križem na desni rami. Drage dame, kje vidite smisel v takšnem življenju?

Dandanes se ta trend spreminja in ženske dobivajo vedno več spoštovanja in pozornosti. Kaj pa nam, dobronamernim smrtnikom pomeni popolna ženska? Nam mora kuhati, pospravljati, se nam podrejati ko je treba, likati, prati, skrbeti za naraščaj, nas mora ona podrediti sebi, nas mora dnevno psihično in fizično zadovoljiti? »Sto ljudi, sto čudi«. Meni osebno popolna žensko predstavlja preprosta punca, simpatičnega obraza, ki je na isti valovni dolžini kot jaz, s katero se lahko ure in ure pogovarjam o čemerkoli. Seveda je prvo kaj opazim njena zunanjost, obraz, energija ki jo obdaja in valove le te ki jih oddaja. Ampak vedno se potrudim da ne sodim po zunanjosti. Dober glasbeni okus, zmožnost dobre debate in ljubkost sta nekako všteta in samoumevna. Zahtevam preveč? Vsakomur svoje pravijo.

Vsak ima svojo popolno žensko, vsak hrepeni po njej, tudi tisti nepopravljivi mačoti samo čakajo na punco ki jih bo spravila v red, pa če si še tako lažejo. Ob bežnem spremljanju raznih filmov in serij v katerih ne sme manjakati pocukrana ljubezenska štorija mi na vest trka zavedanje koliko mi trenutno v življenju manjka ženski dotik, pa naj bo to bežna avantura ali pa popolna zveza. Dejstvo, da še nisem srečal ljubezni in le redkokdaj okusil njene sadove to situacijo naredijo še bolj morečo. Rečem si: »pa saj bo prišla, imaš čas«. Edina punca ki jo imam res rad živi dve hiši naprej ampak me je že popredalčkala v »friends zone«. Bližajoči se študij odpira mnogo vrat v svet še neposnetih ljubezenskih zgodb. Imel sem vse našteto, imel sem skorajda popolno žensko, a imela je edino lastnost ki mi pri puncah ni všeč in je nisem mogel enostavno prezreti, bila je zagrižena kadilka. Nekako je konstatnen vonj cigaretnega dima in okus tobaka v ustih premagal tisti primarni namen ljubezni, in ni mi žal da je nisem poklical. Da, tudi jaz živim v iluziji iskanja popolne ženske, tako kot večina moških in tudi žensk. Jo bomo našli? Kdaj bo prišla? Vsak ima svojo, nekdo jo že ima, nekdo jo je ravno zagrabil, nekdo jo je ravno izpustil, zaračan krog.

Zatorej vas vprašam, kakšna pa je vaša popolna ženska?

  • Share/Bookmark

Comments 24 komentarjev »

Danes sem se bil primoran udeležiti enega izmed vaških običajev. Bolje rečeno krščanskih ampak bom pojasnil zakaj vaških. In sicer je bil to krst moje mini sorodnice. Pa ravno ko sem mislil da bom imel vikend namenjen počivanju in hlajenju možganskih celic  od tedna dela pri okrog 40 stopinj. Ampak jebiga. Nisem smel manjkati in ja, spodobi se. Če ne za drugo pa za zastonj hrano, ki je zame nekaj najboljšega kaj se mi lahko zgodi in zaradi česa se vsaj malo veselim takšnih dogodkov.

Že na poti do lokalne cerkve sem se začel spraševati v čem je sploh smisel krsta in ostalih krščanskih zakramentov ki jih je otrok ponavadi prisiljen opraviti, če pa se otroka potem vzgaja v svobodnem duhu, veruj v kaj ti paše. Otrok pa se v najstniških letih če ne prej itak začne upirati avtoritetam kot so starši, sistem, učitelji in seveda cerkev ter si ustvari svoje mnenje razen če ga starši in druge ustanove uspejo še pravi čas zmanipulirati. »Point« krsta na vasi je ta, da se ga opravi ker se spodobi, ker je običaj, velikokrat nima niti malo povezave z vero. Opravi se zaradi tega da se otrok in starša lahko normalno vključijo v vaško skupnost in da jih sosedi ne gledajo postrani. Torej, krst se opravi zaradi lastne koristi staršev, zaradi potrebe po sprejetju. Eden izmed drugih razlogov pa je, da je to lepa gesta. Povabi se peščica sorodnikov, ki se ponavadi dobijo pred cekrvijo, opravijo svoje in se zapeljejo do bližnjega kmečkega turizma kjer se veliko poje in še več spije. Vzdušje je sproščeno, ljudje se družijo, pogovarjajo, pijanci začnejo razlagati vice ki nikomur niso smešni, oče krščenca ali krščenke pove par besed preden pride na mizo juha, pod pretvezo da je veren v govor vključi boga in angele in je volk sit in koza cela. Vsi so zadovoljni.

Razen moje stare ki mi pridiga zakaj se nisem v cerkvi prekrižal takrat ko bi se moral. Če bi ji povedal da sem se ob vstopu v cerkev prekrižal z levo roko samo zaradi tega da bi se počutil kot »badass« bi me verjetno linčala. Vem, otročje, ampak »self amusing« :mrgreen: . Pač greš noter, opraviš svoje in kar si počel par let nazaj da so vsi zadovoljni ter da ne izpadeš bedak, čeprav še kako preziraš institucijo.

V mestu ne vem če je krst še sploh prisoten glede na val novopečenih kvazi intelektualnih mamic in očkov ampak na vasi je še vedno in še dolgo bo, dokler bodo ljudje na vasi imeli tiste ki so bolj svobodomiselni za nore in dokler bodo prišleki bolj skrbeli za to kako bodo sami izpadli ter kaj si drugi mislijo o njih. Nekdo bo moral malo premešati »drek«. V teh stvareh se ustvarja razlika med vasjo in mestom, ki z mlajšimi generacijami počasi izginja, a je še zelo prisotna pri malo starejših. Ne glede to kako sem nezadovoljen s svojim trenuntnim socialnim statusom sem lahko vesel, ker vem da me obdajajo ljudje ki imajo dobre namene ampak se bojijo poseči dlje. Na vasi se ljudi ceni po tem kaj in koliko so naredili v mestu pa po tem kaj so kupili, čeprav si upam trditi da se ta meja vedno bolj tanjša.

Življenje na vasi je dosti bolj sproščeno, mirno. Medtem ko je v mestu med mladimi priljubljen »sex in the city« način izražanja, imeti čim več spolnih partnerjev v čim krajšem času, zelo so popularna prijateljstva z bonitetami, na vasi ponavadi obrneš svojo zadnjo stran življenja s prvo punco kateri si podaril svoje srce.

Na vse rečeno, krst na vasi je po svoje zanimiv, “must do” družaben dogodek, ampak še en dokaz kako ljudje hrepenimo po sprejetju med velikokrat drugačemislečo družbo samo da opravimo s tem in imamo mir.

  • Share/Bookmark

Comments 40 komentarjev »

Tako. Pa sem pripisal do stote objave. Če sem iskren si nisem mislil da sem imel to v sebi , še manj da bom lahko to počel še zdaj. Blog sem začel pisati bolj kot ne iz dolgčasa in zato ker sem imel par stvari za povedat. Preveč vsega se je nabralo čez najstniška leta, dobrih in slabih, žalostnih in veselih. Nekako je bilo treba te stvari sprostiti. Neko dodatno zanimanje pa mi je dala tema na enem izmed slovenskih portalov pa sem si rekel: »zakaj pa ne, dajmo probat!«. To da pišem blog veste samo vi bralci in pa trije zaupanja vredni prijatelji. Druge pa malo dražim z frazo: »Taki dugcajt mi je bil da sem skoraj začel pisati blog«, da jih malo potipam kakšno mnenje imajo o bloganju, plus tega je zabavno. Vmes sem sicer imel manjšo enomesečno pavzo ker sem se privajal na nov šiht. Med delom pa se je dogajalo toliko stvari da se enostavno nisem mogel upreti skušnjavi in sem spet začel pametovati. Ljudje imajo očitno radi pametne riti :mrgreen: . Kar pa mi je zdaj zanimivo je to da hočem pisati, da mi je to nekakšna lahkotna sprostitev, teme in besede kar prihajajo. Vsem ki sem vam vsaj malo zanimiv, upam da boste vzdržali še 100 in več objav z mano :P . Za stotico pa vam poklanjam svojo prvo objavo, tako kot je. Kot boste videli  sem imel nekaj mesecev nazaj malce drugačen stil :mrgreen: .

Neumneži

  • Share/Bookmark

Comments 4 komentarjev »

Pred kratkim so bili po vseh večjih slovenskih spletnih portalih raznorazni članki o tem kateri je najbolj seksi jezik. Seveda sta na vrhu italijanščina in francoščina. Kaj pa slovenski jezik? Smo ga tako navajeni da sploh več ne zveni avtentično, da nam zveni pusto in dolgočasno? Meni osebno je slovenski jezik zanimiv, je odličen jezik za pesnitve in zgodbe, malo manj za glasbo, ampak za slednje je verjetno kriva amerikanizacija in pomankanje talenta ter nepoznavanje osnovnih pravil slovenskega knjižnega jezika s strani nekaterih kvazi glasbenikov. Tu pa bi še dodal dejstvo ta lahko vsaka krava, bik ali tele v tej državi postane »medijsko oblegana oseba«. »Moo« :mrgreen: .

Na kar se bom v tem zapisu osredotočil so narečja. Slovenija jih pozna več kot 40, »taglavnih« skupin pa je 7. Slovenski jezik lahko zveni zapeljivo in sexy če to hočemo. Ampak če bi me katera punca osvajala v strogem knjižnem jeziku bi verjetno planil v smeh. »Všeč si mi, ali bi šel z menoj domov in preiskusil novo vzmetnico ki sem jo davi kupila pri naboljšem sosedu?« Zato se v to situacijo odlično vklopijo narečja. Meni kot moškemu so vsa narečja ZELO seksi, tako kot vsi modrci naprimer. Zato sem bolj kot ne neuporaben pri nabavljanju spodnjega perila. Simpatična punca s privlačnim naglasom v meni nekako vzburi zanimanje. Če v klubu ali v mestu slišim kak drug naglas kot snobovsko ogabnega mariborskega ali pa ljubko neumnega ptujskega se mi v trenutku našpičijo ušesa. To da nam naglas v katerem govorimo ni zanimiv je logično, saj ga vsak dan prenašamo. Takoj ko pa slišimo kaj drugega pa že smukamo okoli. In to v majhni Sloveniji. Ko pa vidimo tujce pa itak strmimo v njih in poskušamo razumeti vsaj besedico ali pa zlog ki je vsaj malo podoben našemu ali pa univerzalnemu – angleškemu jeziku. V trenutku ko slišimo tisti en zlog smo že, no ko se ne morem spomniti izraza, ljudje ki obvladajo več jezikov :mrgreen: .

Ko govorim s sogovornikom v meni domačem narečju ga lahko poslušam maksimalno par minut, nato pa samo čakam da neha gobcati da lahko izrazim svoje mnenje. Ko pa poslušam sogovornika ali sogovornico z drugim narečjem pa tiho in skoncentrirano požiram besede. Ne vem, vse zveni tako zanimivo in resnično. Verjamem da se tudi ljubljančanom naprimer zdi mariborsko narečje zanimivo.

Če bi že res moral izbirati katero narečje najraje slišim pri predstavnicah ne več tako nežnega spola je pa to primorsko. Ne vem zakaj. Ampak enostavno zveni tako spevno, preprosto, seksi in zanimivo. Morda je povezava podzavestna.  Zavedanje o tem da se Primorci  in Štajerci odlično razumemo za kar lahko »krivimo« žlahtno kapljico rdečega in podobne interese. Ali pa je finta v tem italijanskem pridihu. Ne vem. Vem samo da so primorke žleht. Na drugo mesto bi postavil dolenjsko narečje, dolenjke sem spoznal na maturantskem izletu in so punce na mestu. Ni pa lahko ločiti dolenjskega in primorskega narečja, vsaj meni outsiderju. Bronasto medaljo pa bi podelil Korošicam. Tako moje medalje za nabolj seksi narečja so podeljene. Se opravičujem prikrajšanim. Ljubljančanke zvenite navihano a ste fine okoli Štajercev, okoli  vaših pa ste…ne bom raje. Prekmurke se obnašate kot da imate svojo državo obdano z zidom. Gorenjke pa ste škrte. Nisem se mogel spomniti kakšnega drugega razloga zato sem izpostavil stereotip, brez zamere :P . Rovtarskega naglasa pa še nisem slišal.

Če pa je že bilo govora o seksi jezikih pa pri meni ni dvoma. Francoščina povozi vse. Čeprav angleški naglas ne zaostaja dosti. Predvsem zaradi te mične gospodične.

  • Share/Bookmark

Comments 12 komentarjev »

V bistvu ni ravno zastonj, ker morem do dela prevoziti 20 kilometrov za to čast. Ni niti Finska ali Turška ampak je tovarniška. Je delo pri 41 stopinj Celzija sploh smiselno? Pri taki temperaturi se počasi že kisajo možgani. Pot ki preliva celo telo se že s težavo vpija v dodobra namočene majice. Vsak predmet, vsaka sklopka, vsak šrauf ki se ga dotakneš spolzi iz namaščenih in prepotenih prstov. Potem pa delaj v takem če ti je. Slej kot prej zgubiš živce. Vsaj jaz bi jih. Ampak marljivih delavk in par delavcev v podjetju kjer delam to očitno ne moti tako zelo. Niti to da se lastnik več kot očitno zajebava z njimi in jim izplačuje plače teden dni po predvidenem roku, kjub temu da ima frima zelen semafor, vsako leto kuje velike dobičke in še nikoli niso imeli zablokiranega bančnega računa. Sorodnica ima ta privilegij da lahko pogleda v register podjetij in preveri na čem so. Kje je tu smisel? Kot sem izvedel je lastnik “minimalec”. Pač posluje po logiki “s čim manj stroški kovati čim večji zaslužek”. Pa četudi to pomeni prepozno plačevanje gonilne sile. Res da plača v proizvodnih obratih ni nekaj posebnega ampak vseeno bi lahko vsaj malo poskrbel za mravljice ki mu kujejo dobičke v nebo. Ajd, včeraj je bila recimo lepa gesta ko nam je mislim da žena od šefa prinesla sladoled, vsaj nekaj. Vsaj spomnila se je da je vroče.

Ta teden je res peklenski. Delo je v tako vročem okolju je res težavno, že za mene mladega, vestnega in energije polnega mladeniča. Kaj šele za malo starejše ljudi. Ampak očitno požrejo cmok v grlu, se ne ozirajo na to, naredijo svojo normo in je to to. Tak odnos priča o tem da imajo ti ljudje veliko mero potrpežljivosti in trdo kožo.  Samo vseeno se ne bi smeli kar tako pustiti zajebavati. Seveda je prisotna bojazen izgube delovnega mesta ampak je vredno tako trpeti za minimalno plačo? Resda samo par tednov v letu ko je svinjsko vroče ampak vseeno. Podobno se je godilo po pričevanju moje ome več kot dvajset let nazaj v Mariborskem TAM-u. Še takrat so bolje poskrbeli da delavce. Samo primerjati to majhno podjetje s TAM –om je malo nesmiselno saj gre da dve popolnoma različni področji in družbeni strukturi. Malo več kot dvajset let nazaj še je bil prisoten socializem, današnji sistem kovanja dobičkov pa je seveda popolnoma kapitalističen.

Je klima v teh dnevih res luksuz ali smo ljudje samo preobčutljivi in samo neprestano in nesmiselno nergamo o pasji vročini? Na delu ali pa doma. Delavci so že zaprosili za kilmo nekaj časa nazaj. Odgovor lastnika je bil, citiram: “Eni se pražijo v toplicah, kaj bi zdaj radi, klima je že luksuz.” Arogantno, cinično, sebično, brezobzirno. Mislili bi si da sam sebi pljuva v skledo ampak ne. Delavci pač to prenašajo ker imajo doma majhne otroke katere je treba nahraniti in položnice katere je treba poravnati. Ampak delo pri 41 stopinjah je pa že na meji absurdnega in normalnega. To da se greš hladiti ven na senco v takem pasjem vremenu namesto v hladno, delu prijazno halo potrjuje moj prejšnji stavek. Na koncu izmene se temperatura le spusti na še vedno vročih a bolj normalnih 31 stopinj medtem ko jih je zunaj okrog 25.

Me ob vsem tem skrbi za izplačilo? Niti malo, če se bo šefe ravnal bo dosedanjem vzrocu bom dobil denar kak teden kasneje. Če pa bo preveč zajebavanja pa bom pač zajebaval in gnjavil nazaj. Kako ravnaš z mano tako bom ravnal s tabo. Če si medtem že ne bom našel boljše in bližje zaposlitve. To prednost imam kot študent, zakaj je ne bi izkoristil?

  • Share/Bookmark

Comments 7 komentarjev »

Čaka nas peklenski teden, bodisi zaradi cikla matere narave, chemtrailov ali geoinženiringa, odvisno kaj preferirate. Osebno mi je všeč ko veni malo »zakurijo« čeprav se znojim kot vaš stric ob plesu na praznovanju abrahama. V avtu še je posebej zanimivo. Klima ala »odpri okno«. Ne vem ali bi odprl okno ali pa dal hlajenje do daske. V obeh primerih moram dati glasnost radia skoraj na maksimum da sploh kaj slišim. Veliko je prednosti vročega vremena. Sonce rahlo »zažge« travo tako da mi ni treba kositi vsaj tri tedne, lahko se vležem na teraso, dam roke za glavo in se malo prepražim, lahko lenarim za ekranom, slednje seveda ni toliko povezano z vremenskim stanjem kot  s svobodno voljo :mrgreen: .

Seveda je pa tudi nekaj slabosti. Očitno bom moral jutranji tek ta teden prestaviti na zgodnejše ure. Čeprav sem šel laufat ob devetih mi je vzelo sapo ko sem stopil na prag bajte kamor prvo treščijo sončni žarki ob sončnem vzhodu. Podobo kot pri tem ko vstopite v savno ali pa v bazen hladne vode za tem, če odštejemo krče pri zadnjem. Tudi v hali na šihtu ne bo ravno pijetno razen v večernih urah ko se prijetno ohladi in se lažje zadiha. Čeprav je zjutraj ob devetih že svinjsko vroče (26 stopinj) še očitno ni dovolj da posuši travo ki srka zadnje kapljice rose. Tako da vedno po jutranjem teku prilaufam domov z na pol premočenimi copati. Kar me spomni na si bo treba kupiti copate zaščitene s plastjo gore-texa. Ne morete si prestavljati kako je zapasal tek po petih dneh pavze, slabe prehrane in napornega dela. Že včeraj zvečer sem se mislil spravit v naravo ampak me je misel na pike komarov obadov in ostalih krvosesov čeprav se našpricam z autanom kot presamozavstena ljubiteljica fusbalerčkov s cenenim prafumom raje spravila v posteljo. Morda je k temu pripomogel tudi »sugar rush« po dveh kosih zmazane rojstnodnevne torte. Recimo da je to bil poleg osmih čevapčičev in treh kosih belega kruha off obrok meseca. :)

Pri svojih skoraj dvajsetih letih se še vedno ne morem odločiti kateri letni čas mi bolj ustreza. Vsak ima svoje prednosti in slabosti. Eno je jasno, zimo sovražim. Premočeni čevlji, ledeni uhlji, alergija na mraz, sneg, sranje ob cestah v katerega redno neprostovoljno stopim, bljak. Nimam rad ekstremov, sicer mi je všeč ko je izredno vroče, ampak največ za kakšen teden, mogoče dva, pol pa je že počasi za popizdit. Če ne od vročine pa mi tempretauro dodatno dviguje folk s svojim nerganjem in pa mediji s svojimi »nasveti« kaki preživeti. »Lejga!«, celo ena rima. Najbolj se spogledujem z izrazom zgodnja jesen in pozna pomlad. Takrat je klima še najbolj prijetna in vzdržna ter popolna za ukvarjanje z vsemi raznimi športi.

Tako kot jaz se boste vi vsi na svoj način spopadli s prihajajočim peklom. Morda s praženjem na soncu ali pa s hladno pijačo v prijetni senci. Nekaj pa nam je vsem skupno. Ne glede na to kako zelo obožujete takšno vreme si morate priznati da po nekaj časa samo čakate da se vlije in da lahko lažje zadihate. Treskalo bo, treskalo!

  • Share/Bookmark

Comments 2 komentarjev »

»Sasauge party« je tip zabave na kateri je prisotnost »pubecov« gromozansko večja od punc ali pa jih sploh ni. Včerajšnje razmerje 40:10 priča o tem da je bila osemnajstka bolj kot ne deroča reka testosterona. Potrebovali smo samo enega srboriteža in vnela se je iskrica ter s tem pretep. Nacejavanje z alkoholom pri tej situaciji ni prav nič pomagalo saj je bil pravzaprav to primarni razlog za neprijeten izgred. Pa saj nikoli ne pomaga. Ne vem kaj je s tem dečkom da se pripelje 30+ kilometrov, se ga nacuka do neprepoznavnosti, gnjavi bratu slavljenke, brat mu ne ostane dolžan kljub vsaj pol urnemu potrpežljivemu prenašanju tega imbecila. Da ne omenjam da sta imeli slavljenki pokvarjen večer. Pozno ponoči so ga šepajočega od udarcev le spravili v taksi in s tem domov. Mislim. Osebno poznam človeka. Ko je trezen je v bistvu dokaj brihten človek, če odštejete pretirano zagretost za fusbal in kratko vžigalno vrvico ampak ga vseeno ne maram okoli sebe. V tem pretepu nisem podpiral nikogar, kaj pa se reši s pestmi? Se ne moremo imeti vsaj malo radi? Četudi se sovražimo? Zavoljo primarega razloga zakaj smo bili tam? Ovekovečnje odraslosti dveh simpatičnih in prijetnih punc. Če povzamem včerajšno flaskulo. Dogajanje pred začetkom »gledališke predstave« je bilo čisto prijetno, kljub pomankanju plesnega materiala. Da ne omenjam da sem imel čast biti prvi tam, čeprav sem sporočil da bom malo zamudil. Ampak sčasoma je postalo sedenje na neudobnih klopeh in naslanjanje da železne ograje rahlo dolgočasno da ne omenjam boleče, tako da smo dejansko šli s par kolegi v bližnji lokal na kafe in se vrnili čez kako uro ter bili kasneje priča dvoboju dveh oziroma celo treh fantov ki jim je alkohol zameglil razum. Tudi branjenje punce oziroma sestre iz oklepa pijandure ni ravno opravičljiv razlog da koga nokavtiraš z brcami v glavo in hrbet. Še dobro da se ni prelilo še več krvi in da so vsi živi, zdravi in trezni.

  • Share/Bookmark

Comments 3 komentarjev »

Nimam blage veze o bi čem pisal a vem da hočem nekaj napisat. Pravkar sem se zbudil iz popoldanskega počitka ki sem ga uspel stisniti v današnji naporen urnik in se počutim dokaj neutrujen. Danes sem že oddelal svojih osem ur. Od štirih zjutraj do dvanajstih dopoldan. Ko mi je vodja izmene včeraj na koncu šihta povedala da treba danes delat bi lahko rekel ne, ampak me je nekaj v meni očitno prepričalo da ne potrebujem toliko spanca in da lahko komot pridem delat ob štirih zjutraj in vstanem ob tričetrt na tri. Očitno sem imel prav in presenetil samega sebe. Ampak tri dni dela že počasi terja svoj davek. Moje nežne gladke rokice ki so bile zadnje tri mesece vajene nežnih stvari in ne ostrih aluminjastih in plastičnih zadev skelijo kot žerjavica. Blazinice na prstih so potolčene in imajo zmanjšano občutljivost in hkrati še malce bolijo, tudi ko tole tipkam mi ni lahko. Za nohti imam črnino industrijske masti, vonj po masti pa mi prekriva celo površino dlani. Nežna kožica on nohtih se je vnela in boli »ko pes«. Ampak tako pač je. Telo se bo počasi adaptiralo na nov bioritem, roke pa na rokovanje s temi materiali. Ko sem delal v trgovini kot prodajalec sem imeil izredno suho kožo na rokah vsaj en mesec. Pravilno negovanje in adaptacija pa sta rešili to nevšečnost. Delo ni zahtevno, ampak pač neroda kot sem jaz se vsake toliko vrežem, potolčem ali opraskam. Tu vsaj ni bojazni za suho kožo na rokah saj jih imam skoraj vseh osem ur namaščene. :mrgreen: Nisem navajen takega dela, ampak na vsako delo se je treba prilagodit, teh 30+ delovnih dni pa bom ja vzdržal. Razen če do konca meseca ne najdem česa boljšega in bolj blizu doma.

Pri delu pa sem opazil nekaj zanimivega. Spet sem v družbi skoraj samih žensk. Ta zadeva se vleče že skozi celo življenenje. Osnovna šola, srednja šola, privatno življenje, delo. To je moja četrta zaposlitev in pri dveh sem bil v družbi samih žensk. Srečko bi rekli? Ampak vedno ni tako. Zahrbtnost nekaterih žensk ne pozna meja. Jaz samo mirno sedim, delam, opazujem, poslušam in sem tiho. Izberem srednjo pot. Nimam časa da bi zbiral sovražnike (I’m Switzerland).

Drug teden delam v popoldanski izmeni (14h-22h) kar mi seveda nenormalno bolj odgovarja. Več spanja, čas za tek in vadbo ter seveda bolj urejen urnik prehrane. Na šihtu sicer imajo več toplih in hladnih menijev ampak ne vem od kdaj se poli v solati šteje kot dietna prehrana, zabeljen fižol pa mi ravno ne diši. Verjetno bom tudi ko bom v dopoldanski izmeni (6h -14h) imel čas za stvari ki me spravljao v dobro voljo a zadnje tri dni ko še telo ni sprejelo novega bioritma sem bil enostavno »crkjen«. Popolnoma brez volje in energije, videl sem samo posteljo. Še na hrano nisem misli kar je pri meni manjši čudež.

Zdaj še mi samo manjka da stari reče da moram zakurblat kosilnico in se spravit kosit v taki vročini, pol pa sem tak »out« ob osmih. Ni dolgo tega ko sem moral kosit v največji vročini dneva, ker si stari pač ni dal dopovedat da zunaj žge ko svinja in je zahteval da ko pride domov more biti vse pokošeno. Sicer sem se upiral preko telefona ampak sem nato iz jeze vseeno ekspresno zgoraj brez pokosil celo parcelo. Zavoljo boljše zagorelosti in miru pri bajti. Upam da me ne čaka košnja zagotovo pa me čaka praznovanje sosedine »osemnajstke«. Upam da me alkohol spet ne izbere za eno izmed njegovih »bitches«. Dva pira, to je vse. Dva pira in kakšna mična deklina. Če pa se bo od kje pojavil Jack Daniel’s pa toliko slabše za mene. :)

  • Share/Bookmark

Comments 4 komentarjev »